POLNJENE BUČKE Z JAJCI IN TUNO

Poleti dostikrat ne vem, česa bi se lotila v kuhinji – precej stvari mi je pretežkih za poletno vročino, žal pa nisem ena od tistih srečnic, ki lahko živi od solat in od prane (v bistvu globoko v sebi verjamem, da vse punce, ki živijo samo od solate, na skrivaj sanjajo o hamburgerjih in da tak safer pač ni vreden življenja 😉).

Tako so v poletni vročini ena taka fina, dokaj lahka jed polnjene bučke z jajci in tuno (tuno lahko poljubno zamenjate s čimerkoli - mocarelo, pršutom, mlado čebulo, let your imagination go wild).

A če so dobre? Čeprav moj mož ni ljubitelj bučk, je navalil nanje kot 'mutav na telefon' in po glasni, mljaskajoči bitki je od polnega pladnja ostal samo 1 zmečkan peki papir in 1 zelo zadovoljen in sit Boka.

  

Sestavine:

1 velika čebula

1 mlada čebula

2 dolgi bučki

2 jajci

Sol, mleta rdeča paprika, curry, gorčično seme v prahu

2 konzervi tune

Nariban sir

Malo olivnega olja za popražit

Čas priprave: 30 min

Postopek:

1. Bučki po dolžini razpolovimo in z žličko izdolbemo notranjost, ki jo seveda prihranimo za nadev.

2. Potem štiri polovice izdolbene bučke položimo na (peki papir) pekač in za 10 minut postavimo v vnaprej ogreto pečico na 200 stopinj.

3. Vmes se lotimo priprave nadeva: Na olivnem olju v ponvi prepražimo čebulo. Dodamo vsebino dveh konzerv tune in pražimo še cca 3 minute, da začne na robovih temneti. 

4. Dodamo na koščke narezano notranjost bučk in mlado čebulo; 
potresemo s curryjem, rdečo mleto papriko in mletim gorčičnim semenom, če ga imamo in

pražimo še dve minuti.

5. Vsebino ponve stresemo v posodo, vanjo ubijemo dva cela jajčka in naribamo sir ter potresemo s soljo in poprom.

6. Po 10 minutah je pečica naredila svoje, zato bučke nadevamo in jih zapremo nazaj na 200 stopinj še za 20 minut.

Simpel ko pasulj in dobro za znort.

Današnji kuharski namig:

Tokratne bučke so iz velike trgovske verige in takih ne upam peči neolupljenih, ker se v lupini (a se reče lupina? Saj ni jajce?) nabere vse živo svinjarij in pesticidov. Zato načrtujte vnaprej (#NoteToSelf) in kupite organske bučke, ki jih lahko zaužijete skupaj s kožico (tudi to ni slišat čisto prav? Kožica? Saj ni piščanec?) – ta niti nima okusa, je pa polna finih vitaminov.

Dokazni material:

Bučkam izdolbemo sredico in jo shranimo v posodici ... 

... nato pa izdlbene bučke za 10 min zapremo v pečico. 

Na čebuli prepražimo tuno ... 

... dodamo notranjost bučk, narezano na koščke ...

... fliknemo notri še mlado čebulo in začimbe (papriko, curry in mleto gorčično seme).

Prepraženo zelenjavo prestavimo v skledo in ji dodamo jajčka, sir, sol in poper ... 

... in bučke nadevamo z maso. 

Takele pa pridejo ven iz pečice. 

ZELJNA ČORBICA Z GRAHOM

Današnji post bo posvečen zelo simple čorbici, ki sem jo izumila po nedavni operaciji križne vezi, da mi ne bi bilo treba predolgo stat ob štedilniku, ko je mož na snemanjih.

Letos januarja sem si namreč strgala križno kolensko vez v bizarni kolesarski nesreči, ko sem 2m pred vhodom na urgenco na poti v dežurno lekarno telebnila na fleku motornega olja. Like a pro. 

Konec junija so me operirali na ljubljanski Ortopedski kliniki, za katero imam samo najlepše besede - v 5 dneh tam sem bila vsak dan bolj hvaležna, da obstaja tako prijazen, predan folk in tako zelo fajn.

Vsak, ki je kdaj operiral ACL, bo vedel povedat, da so bolečine po operaciji kar nekaj časa neznosne. In 'neznosne' je understatement. Boli ko pes, 24/7, vsem protibolečinskim svinjarijam navkljub. Moj čudoviti mož je bil prva dva tedna ves čas z mano, kuhal po mojih navodilih s kavča in dejansko mislim, da je človek v kuhinji bolj talentiran od mene. Samo izkušenj in motivacije ima manj. Vsake toliko časa je zrihtal pa še fast food, kar je bil itak highlight dneva.

Potem pa se je začelo snemanje in jaz sem ostala s praznim želodcem na kavču. In ena od posledic je današnji recept. Videti ni nič posebnega, če bi videli jed na meniju, se zanjo skoraj zagotovo ne bi odločili - ampak dejansko je krasna, relativno lahka in zelo okusna. 

O tem, kako je 2 tedna po operaciji, minuto po odstranitvi šivov, voznik mojega taksija spregledal drugo vozilo in o kalvariji, ki je sledila, pa drugič.

Sestavine:

1 velika čebula

2 stroka česna

1/3 srednje velike zeljne glave (belo zelje)

Olivno olje za popražit

Sol, curry, kumina

Žlička gorčice

Po želji 1 konzerva tune

Čas priprave: 10min

Postopek:

1. Popražimo na male kocke narezano čebulo.

2. Ko postekleni, dodamo na tanko narezano zelje (jaz imamo raje narezano kot naribano) in par minut pražimo

3. Zalijemo s skodelico vode (oz. po občutku, lahko za začetek manj - odvisno, ali imate raje bolj tekoče čorbice ali bolj pottage)

In dodamo začimbe ter gorčico

4. Pajsamo še par minut, do želene gostote. Voila, narjen!

Današnji kuharski namig:

Na pol poti do kuhane jedi sem ugotovila, da bi tuno. Zato sem polovico ponve presula v kozico, po koraku št. 2 dodala vanjo konzervo tune in še kako minutko, dve pražila, preden sem nadaljevala s korakom št. 3.

Dokazni material:

Na prepraženi čebuli prepražimo zelje ... 

... dodamo grah ... 

... zalijemo z vodo, dodamo začimbe in pajsamo. 

VEGI CURRY S KOKOSOVIM MLEKOM

Priznam. Zasvojena sem z indijsko hrano. Čeprav sem visoko zavihala nos nad njo, ko sem davnega 2006 stopila na indijska tla. En teden nisem skoraj nič jedla, potem pa se je mojim brbončicam zgodil preklop in se me ni dalo več ustavit. 

Če bi lahko, bi vsak dan naročala indijsko hrano pri Maharaji – in prav vedno sem jim pripravljena naredit brezplačno reklamo, ker so top, hrana je odlična, natakarji in dostavljalci iskreno prijazni, vedno grejo na roko z dostavo in sploh jih obožujem. Ampak ker si žal ne morem privoščit, da bi se lahko vsak dan pres***, niti se nisem bogato poročila, kot pravi moj mož, pač delam indijsko sama doma. Obiski kar pohvalijo (zato potem za nagrado dobijo repete vstopnico za naslednjič, pa smo vsi zadovoljni).

Curryji so ena od stvari, ki jih lahko delaš vsak dan in vsakič izpadejo malo drugačni. Jim pa sama zelo rada za 'final touch' dodam kokosovo mleko, ker doda poseben okus. Pa še spominja me na jug Indije, kjer vtaknejo kokos v vsako jed. #yum

(again, kovačeva kobila - videt je bolj za nikamor, ampak okus je top, I promise)

Sestavine:

1 čebula

Za prst ingverja

Zelenjava po želji in občutku (tule notri so čebula, ingver, sladki krompir, korenje, cvetača, grah, stročji fižol, paprika)

Olje / kokosovo maslo

Konzerva kokosovega mleka

Sol, curry, še več curryja in kumina. Pa cimer, koriander (listje), lahko tudi gorčično seme

Čas priprave: 15 minut

Postopek:

1. V ločeni kozici zavremo vodo in damo kuhat riž.

2. Klasika: na olju (ali kokosovem maslu) prepražimo čebulo in ingver

3. Dodamo in prepražimo korenček, čez minutko dodamo še sladek krompir

4. Potem dodamo cvetačo in papriko ter zalijemo z vrelo vodo.

5. V ponvici zagrejemo olje in na njem prepražimo začimbe, da res spustijo okus. Moram priznat, da se pri meni začimbe ne računajo na ščepce, bognedaj, ampak bolj na šefle. Na kile, bi rekla moja mati.

6. V lonec dodamo prepražene začimbe in pustimo curry, da se cmari, pa še rima se.

7. Ko voda povre in je zelenjava kuhana, zlijemo notri kokosovo mleko, pomešamo, pokuhamo še kako minuto in serviramo.

Današnji kuharski namig:

Dve besedi: zmleti arašidi. V kavnem mlinčku na brzino zmeljemo arašide in jih potresemo po curryju. No-ro.

Dokazni material:

Prepražimo čebulo (veliko nje).

Dodamo korenček …

… pa sladki krompir …

… cvetačo …

… in raznobarvno papriko, da je večji žur v loncu.

Zalijemo z vodo in ji dodamo začimbe (kozico z začimbami sem pozabila pofotkat).

Za grande finale izpraznemo v curry celo piksno kokosovega mleka. O njam.