Showing posts with label Brzinske malice za v službo. Show all posts
Showing posts with label Brzinske malice za v službo. Show all posts

Saturday, 26 September 2020

PAŠTA S TUNO V BELI OMAKI


Danes se spet spominjam Grčije, pa čeprav jed 'in question' niti malo ni grška. Je pa zato jed, ki jo največkrat na brzino vržem skupaj v kakem grškem apartmaju, preden greva v lajf.
Z Boko namreč vsako leto poskušava čim večji kos poletja preživeti nekje v Grčiji, v katero sva se zaljubila na prvem skupnem dopustu, jo v teh letih prekruzala po dolgem in počez (večinoma z avtom) in ljubezen še kar traja. Hrana, vino, ljudje, plaže, energija … ne vem, kaj je s to Grčijo, ampak midva sva tam kuhana in pečena.
Žal je letos najino Grčijo odnesla moja (kao)koronska izguba službe in (tudi moja) operacija križnih kolenskih vezi, zato se hrepeneče vračam tja samo v mislih in s pomočjo takšnih brzinskih obrokov. Več sreče prihodnje leto 😁



Sestavine:
1 čebula
2 pesti graha
2 konzervi Rio Mare tune
Curry, mleta rdeča paprika, mleto gorčično seme
2 žlici smetane za kuhanje
Šprica gorčice v tubi
Olje za popražit in sol za vodo, v kateri kuhamo testenine

Čas priprave: max 15 minut

Postopek:
1. Na olivnem olju popražimo čebulo in po dveh minutah vanjo fliknemo še tuno, ki jo pražimo nekaj minut.
2. Dodamo grah (jaz dam kar zmrznjenega), pražim kaki dve minuti in zalijem z malo vode.
3. Nato dodamo curry, mleto rdečo papriko in gorčično seme – ali pač začimbe po svojem okusu (lahko je tudi samo timijan, ne bo nič narobe), količinsko pa - jaz z začimbami ne šparam, pri nas gre to bolj na kile.
4. Dodamo smetano za kuhanje in šprico gorčice, pomešamo, zalijemo z malo vode in pustimo, da se pajsa še par minut.
Voila, simpel in brzinsko ko pasulj narejena paštica!

Današnji kuharski namig:
Če nimate smetane za kuhanje, si lahko pomagate ali z zdenka sirčki ali pa kar z navadnim mlekom, to jaz ponavadi počnem na dopustu, ko v apartmaju tik pred večerjo ugotovim, da česa nimam 😊

Dokazni material:

Na čebuli prepražimo tuno …


… in (radodarno) dodamo grah.


Zalijemo z vodo in dodamo začimbe.


Dodamo še smetano za kuhanje in gorčico. 


Saturday, 8 August 2020

PAŠTA Z GOBAMI V BELEM VINU


Naslednji zapis je živ dokaz, da tudi slepa kura zrno najde - pa pri tem ne mislim samo na to, da mi je kozmos ali kdorkoli pač na pot poslal mojega ljubega moža. Slepa kura se lahko nauči tudi kuhat.
Mislim, da je bila prva stvar, ki sem jo v življenju skuhala, juha iz vrečke. Gobova. in potem sem vse skupaj dvignila na naslednji kulinarični nivo in iz juhe iz vrečke s pol manj vode naredila gobovo omako. Blazno sem bila ponosna nase. Mula. Takrat sem imela poleg tega še fiksno idejo, da je treba skuhane špagete takoj fliknit pod mrzlo vodo, da se ne sprimejo.
In potem sem enkrat imela nek zmenek in sem hotela nanj naredit vtis, pa sem se spravila kuhat. Revež je dobil servirano famozno gobovo omako iz vrečke na ledeno mrzlih špagetih (res pa niso bili sprijeti 😉) No, ni dolgo trajalo, ne zveza ne kuharske bližnjice.
Še dobro, da sem se potem zares naučila dobro kuhat in da moža nisem skušala zapecat na poceni kuharske finte.


Sestavine:
400g gob
Eno pest graha
1 velika čebula
5 strokov česna
Kumina, česen v prahu, peteršilj, gorčično seme zmleto, ščepec muškatnega oreščka
2dl belega vina (pri meni so blii ostanki Sivega Pinota)
Olivno olje za čebulo
Žlica (raje ne več) smetane za kuhanje ali dva zdenka sirčka
Radodarna žlica gorčice

Čas priprave: 25 min

Postopek:
1. (Najprej samo kuhat vodo za pašto). Narežemo čebulo in jo prepražimo na olivnem olju.
2. Na čebuli potem nekaj minut pražimo gobice in dodamo še pest graha, zalijemo z belim vinom in dodamo začimbe (po želji, meni so danes padle v lonec kumina – as usual, česen v prahu, zmleto gorčično seme in ščepec (tule pa res ščepec) muškatnega oreščka.  
3. Po cca 5 minutah dodamo še žlico smetane za kuhanje (ali pa dva zdenka sirčka) in naseckan česen.
4. Kuhamo še par minut in simpel ko pasulj gobova omaka z belim vinom je ready za na krožnik!

Današnji kuharski namig:
Gob se baje ne sme pogrevat. Ampak jaz dolgo časa tega nisem vedela in jih že celo življenje pogrevam še ene 2 dni kasneje, pa mi nikoli ni bilo nič. Ok, zdaj prav slišim prjatle, kako se hahljajo v stilu 'oh that explains A LOT!!'. Kakšne so pa vaše izkušnje s pogrevanjem gob?

Dokazni material:
Prepražimo čebulo …


… pa gobe …


Dodamo grah …


… zalijemo z belim vinom in dodamo začimbe.


V ponev za grande finale dodamo še smetano za kuhanje in dodamo česen.



Saturday, 18 July 2020

ZELJNA ČORBICA Z GRAHOM


Današnji post bo posvečen zelo simple čorbici, ki sem jo izumila po nedavni operaciji križne vezi, da mi ne bi bilo treba predolgo stat ob štedilniku, ko je mož na snemanjih.
Letos januarja sem si namreč strgala križno kolensko vez v bizarni kolesarski nesreči, ko sem 2m pred vhodom na urgenco na poti v dežurno lekarno telebnila na fleku motornega olja. Like a pro. 
Konec junija so me operirali na ljubljanski Ortopedski kliniki, za katero imam samo najlepše besede - v 5 dneh tam sem bila vsak dan bolj hvaležna, da obstaja tako prijazen, predan folk in tako zelo fajn.
Vsak, ki je kdaj operiral ACL, bo vedel povedat, da so bolečine po operaciji kar nekaj časa neznosne. In 'neznosne' je understatement. Boli ko pes, 24/7, vsem protibolečinskim svinjarijam navkljub. Moj čudoviti mož je bil prva dva tedna ves čas z mano, kuhal po mojih navodilih s kavča in dejansko mislim, da je človek v kuhinji bolj talentiran od mene. Samo izkušenj in motivacije ima manj. Vsake toliko časa je zrihtal pa še fast food, kar je bil itak highlight dneva.
Potem pa se je začelo snemanje in jaz sem ostala s praznim želodcem na kavču. In ena od posledic je današnji recept. Videti ni nič posebnega, če bi videli jed na meniju, se zanjo skoraj zagotovo ne bi odločili - ampak dejansko je krasna, relativno lahka in zelo okusna. 
O tem, kako je 2 tedna po operaciji, minuto po odstranitvi šivov, voznik mojega taksija spregledal drugo vozilo in o kalvariji, ki je sledila, pa drugič.


Sestavine:
1 velika čebula
2 stroka česna
1/3 srednje velike zeljne glave (belo zelje)
Olivno olje za popražit
Sol, curry, kumina
Žlička gorčice
Po želji 1 konzerva tune

Čas priprave: 10min

Postopek:
1. Popražimo na male kocke narezano čebulo.
2. Ko postekleni, dodamo na tanko narezano zelje (jaz imamo raje narezano kot naribano) in par minut pražimo
3. Zalijemo s skodelico vode (oz. po občutku, lahko za začetek manj - odvisno, ali imate raje bolj tekoče čorbice ali bolj pottage)
In dodamo začimbe ter gorčico
4. Pajsamo še par minut, do želene gostote. Voila, narjen!

Današnji kuharski namig:
Na pol poti do kuhane jedi sem ugotovila, da bi tuno. Zato sem polovico ponve presula v kozico, po koraku št. 2 dodala vanjo konzervo tune in še kako minutko, dve pražila, preden sem nadaljevala s korakom št. 3.




Dokazni material:

Na prepraženi čebuli prepražimo zelje ... 


... dodamo grah ... 


... zalijemo z vodo, dodamo začimbe in pajsamo. 






Saturday, 4 July 2020

VEGI CURRY S KOKOSOVIM MLEKOM


Priznam. Zasvojena sem z indijsko hrano. Čeprav sem visoko zavihala nos nad njo, ko sem davnega 2006 stopila na indijska tla. En teden nisem skoraj nič jedla, potem pa se je mojim brbončicam zgodil preklop in se me ni dalo več ustavit. 
Če bi lahko, bi vsak dan naročala indijsko hrano pri Maharaji – in prav vedno sem jim pripravljena naredit brezplačno reklamo, ker so top, hrana je odlična, natakarji in dostavljalci iskreno prijazni, vedno grejo na roko z dostavo in sploh jih obožujem. Ampak ker si žal ne morem privoščit, da bi se lahko vsak dan pres***, niti se nisem bogato poročila, kot pravi moj mož, pač delam indijsko sama doma. Obiski kar pohvalijo (zato potem za nagrado dobijo repete vstopnico za naslednjič, pa smo vsi zadovoljni).
Curryji so ena od stvari, ki jih lahko delaš vsak dan in vsakič izpadejo malo drugačni. Jim pa sama zelo rada za 'final touch' dodam kokosovo mleko, ker doda poseben okus. Pa še spominja me na jug Indije, kjer vtaknejo kokos v vsako jed. #yum

(again, kovačeva kobila - videt je bolj za nikamor, ampak okus je top, I promise)

Sestavine:
1 čebula
Za prst ingverja
Zelenjava po želji in občutku (tule notri so čebula, ingver, sladki krompir, korenje, cvetača, grah, stročji fižol, paprika)
Olje / kokosovo maslo
Konzerva kokosovega mleka
Sol, curry, še več curryja in kumina. Pa cimer, koriander (listje), lahko tudi gorčično seme

Čas priprave: 15 minut

Postopek:
1. V ločeni kozici zavremo vodo in damo kuhat riž.
2. Klasika: na olju (ali kokosovem maslu) prepražimo čebulo in ingver
3. Dodamo in prepražimo korenček, čez minutko dodamo še sladek krompir
4. Potem dodamo cvetačo in papriko ter zalijemo z vrelo vodo.
5. V ponvici zagrejemo olje in na njem prepražimo začimbe, da res spustijo okus. Moram priznat, da se pri meni začimbe ne računajo na ščepce, bognedaj, ampak bolj na šefle. Na kile, bi rekla moja mati.
6. V lonec dodamo prepražene začimbe in pustimo curry, da se cmari, pa še rima se.
7. Ko voda povre in je zelenjava kuhana, zlijemo notri kokosovo mleko, pomešamo, pokuhamo še kako minuto in serviramo.

Današnji kuharski namig:
Dve besedi: zmleti arašidi. V kavnem mlinčku na brzino zmeljemo arašide in jih potresemo po curryju. No-ro.

Dokazni material:

Prepražimo čebulo (veliko nje).


Dodamo korenček …


… pa sladki krompir …


… cvetačo …


… in raznobarvno papriko, da je večji žur v loncu.


Zalijemo z vodo in ji dodamo začimbe (kozico z začimbami sem pozabila pofotkat).


Za grande finale izpraznemo v curry celo piksno kokosovega mleka. O njam.



Saturday, 27 June 2020

PIZZCHETTE ali BRUSCHIZZA


Ime za jed, ki je križanec med pico in bruschetto, sem si izmislila (in potem sem razočarano ugotovila, da itak nisem prva in da obstaja celo hešteg, šmrc); jed pa sem improvizirala po sili razmer malo po začetku samoizolacije, ko sem bila bogato založena z moko (in wc papirjem, priznam). 
Najprej sem spekla pirin kruh – iz tiste nesrečne, preko balkona kupljene moke, ki res ni za nikamor. In potem tudi kruh ni bil za nikamor in je ostal. In je bilo treba nekaj naredit z njim, ker stran pa ne bomo metal! Sploh pa ne med korono, ko je kila moke vredna vsaj kakšnega mezinčka.
Današnji recept ni ravno recept, ampak je bolj ideja, kako reciklirat star kruh (če že ne marate 'prženic' – starega kruha v jajčkih, ki so sicer poleg hrenovk, jajčk in instant juhice slavna in s strani prestolonaslednika pogosto zaželena specialiteta mojega ljubega moža).


Sestavine:
Star kruh
Paradižnikova omaka
Narezan česen
Sol, origano, česen v prahu
Salame, siri (mocarela nujno) in tuna za na bruschizzo
Zelenjava 

Čas priprave: 5 min za aranžma na pladnju + 10 minut v pečici

Postopek:
1. V kozici na maaaaalo olja popražimo česen, dodamo paradižnikovo omako in še origano & česen v prahu ter nekaj minut kuhamo.
2. Vmes narežemo kruh na kose in ga v tetris zložimo na pekač.
3. Kose kruha premažemo s paradižnikovo omako in obložimo po svojem okusu
4. Vtaknemo v vnaprej razgreto pečico na 200 stopinj za 20 minut.
5. Počakamo par minut, da si (#notetoself) ne opečemo jezika.
Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:
Da bi bile bruschizze še bolj mehke, jih pred korakom št. 2 na brzino pomočimo v mleko. Bolj do izraza pa ta finta pride pri belem kruhu.

Dokazni material:

Narežemo star kruh


Pripravimo omako


Namažemo rezine kruha


Obložimo kruhke po svojem okusu (polovica jih je s karejem, polovica pa s tuno), lahko bi bila tudi vegi varianta



Saturday, 23 May 2020

LOSOS Z ZELENJAVO V SOPARNIKU


Ta teden dopoldne je pozvonilo na vratih – in poštar je prinesel veliko škatlo. Kako, če pa nisem nič naročila? Scufam folijo in črko za črko razberem, da se notri skriva kuhalnik na soparo, ki sem ga hrepeneče gledala že nekaj časa, pa si ga raje nisem privoščila, ker mi je korona odnesla službo na televiziji.
In potem se izkaže, da je moj brat, ki že leta živi in ustvarja na Dunaju (kot klasični kitarist in skladatelj, od nedavnega pa tudi univerzitetni profesor na akademiji! #Ponosna), zvohal, da si želim te mašine in mi jo je skrivaj kupil in naročil še dostavo na dom. 
Priznam, potočila sem nekaj solzic! In Nejc si zasluži eno javno zahvalo. Hvala, bratec, ful lepo ... polepšal si mi ne samo dan, ampak kar cel teden! 😊 💖

Za konec pa si pridržujem ekskluzivno pravico, da mu naredim še reklamo:
Na tejle strani lahko pogledate, s čim se ukvarja, pa še link do Eminent duo, ki ga imata s punco Moeko, za pojest luštno japonsko violinistko. In midva sva imela še to srečo, da sta nama igrala tudi na poroki 😁 (pa smo spet pri solzicah ganjenosti, ampak o tem kdaj drugič 😊)


Sestavine:
2 fileja lososa (2x 150g)
Gorčica v tubi
Sol, poper, Lidl grške začimbe za zrezke 
(losos bo fantastičen tudi samo z rožmarinom)
Na trakce narezano korenje
Stročji fižol
Mediteranske začimbe (bazilika, timijan, lahko še česen v prahu)
ČISTO NIČ OLJA (kar je konec koncev tudi namen vsega)

Čas priprave: 20 minut

Postopek:
1. Korenček olupimo in narežemo na kak cm debele trakove, posolimo in potresemo z mediteranskimi začimbami ter položimo v eno nadstropje soparnika
2. Enako naredimo s stročjim fižolom, ki mu odrežemo trde vršičke in zapremo v drugi štuk soparnika.
Ker se ti dve zelenjavi soparita približno 17-20 minut, pokrijemo in štartamo kuhanje, vmes pa pripravimo še lososa.
3. Lososa namažemo s senfom na eni strani, posolimo, natremo s soljo in potresemo z grškimi začimbami iz Lidla za zrezke - nimajo jih vedno na zalogi, samo ob akcijah grških tednov - takrat si jih nakupim za forever and ever, ker so top - sploh na ribah 😂
Ker jih večina zagotovo nima, je losos fantastičen tudi, če ga poleg popra in soli potresemo z rožmarinom in limoninim sokom. 
Zapremo v soparnik za naslednjih cca 10 minut.
4. In to je čisto vsa umetnost. Vse ostalo naredi soparnik!
Simpel ko kuhanje s soparnikom!

Kuharski namig:
Za kuhanje na sopari ne potrebujete soparnika, obstaja mrežica, ki se jo namontira na lonec z vrelo vodo; nekateri pa imajo tak nastavek tudi za ekonom lonec, kar je v bistvu zelo praktično – v spodnjem delu se pripravlja meso, v zgornjem na mrežici pa recimo krompir ali zelenjava na sopari.
Jaz mam pa soparnik, lalalalalaaaaa! 😊

Dokazni material:

Najprej sem v soparnik vtaknila v dve nadstropji obe zelenjavi, ker se dlje soparita.


Losos, pripravljen za soparnik


Po prvih 10 minutah je šel tudi losos v soparnik.


Korenček po obdelavi v soparniku


Stročji fižol po obdelavi v soparniku



Saturday, 14 March 2020

TESTENINE S ČESNOM IN PARADIŽNIKOVO OMAKO


Enkrat mi je od omake za pico ostalo nekaj paradižnikove mezge s česnom in mi jo je bilo žal vržt stran, zato sem naslednji večer na brzino naredila samo polivko za špagete iz tega – in moj mož od takrat ni nehal govorit o njej. Priznam, današnja jed je tako simpel, da mi je bilo v bistvu nerodno jo sploh izpostavit in sem se mu vsaj en mesec pustila prepričevat, naj jo dam na blog. Ker je pač res tako nesramno enostaven in butelj-proof recept za vse, ki so že tako challenged-in-the-kitchen-department.
Ampak je imel moj nekdanji cimer Fulvio iz Rima prav, ko me je (ob kuhanju pašte 3x na dan, da nama je že gledala iz ušes) podučil, da bolj kot je pašta simpel, boljša je. Mislim … težko je bolj simpel kot to. Enjoy!


Sestavine:
6-8 strokov česna
2dl paradižnikove omake
Ščepec origana
Ščepec bazilike
Nekaj radodarnih žlic olivnega olja za prepražit česen
Sol za testenine
250g testenin

Čas priprave: 10 minut

Postopek:
1. Zavremo vodo za testenine, osolimo. Ko zavre, vržemo notri špagete (se mi zdi, da se najbolj podajo takile omaki) in kuhamo obvezno samo do al-dente, drugače niso za nikamor.
2. Na obilo olivnega olja popražimo na majhno narezan česen, po minuti ali dveh, ko se nam začnejo cedit sline, zalijemo s paradižnikovo omako.
3. Dodamo origano in baziliko, po občutku, vsakega nekje za dober ščepec. Pokuhamo še nekaj minut – in omaka je ready.
4. Vmes so se testenine že skuhale, odcedimo in jih primešamo v omako, počakamo minutko, da se dobro prepoji in – simpel ko pasulj – pašta je ready.

Današnji kuharski namig:
.. je danes malo na silo, ampak ajde. Če imate plinski štedilnik in ogenj na ful, pazite, ko dajete špagete v lonec – če gledajo čez in se ne zmehčajo dovolj hitro, jih bo zajel ogenj. To vem samo teoretično, vse ostalo so zlobne insinuacije.

Dokazni material

Vzamemo šepaše strokov česna ... 



 ... in jih na drobno narežemo.  



 Vmes damo kuhat špagete.  


 Na veliko olivnega olja prepražimo česen ... 



... zalijemo s paradižnikovo omako ... 



... in dodamo še začimbe. 



Saturday, 29 February 2020

PAŠTA S HLADNO GUACAMOLE OMAKO


Z avokadom sem prvič prišla v stik v osnovni šoli (šepaše let nazaj) pri prijateljici doma, kjer je njena hipi mama vsakič privlekla na plano nekaj eksotičnega in tako se je enkrat na sendviču pojavil tudi avokado. Takrat ga nisem štekala – narezanega na kruh namesto masla, posoljenega pa še na drobno narezan česen čez. Alahkoprosimne, je rekla 10-letna mini-me.
Šepašelet kasnej pa sem prišla na okus in prepričala še na začetku do eksotičnih stvari zadržanega moža. In zdaj avokado tlačim v solate, pašte, sendviče, ali pa pajsnem samo kot brzinski prigrizek (radodarna rezina sira in radodarna rezina avokada).  


Sestavine:
1 zrel avokado
1/2 mini rdeče čebule
1-2 stroka česna
3 žlice hladno stiskanega olivnega olja
Sol, poper
Po želji kajenski poper
Sok polovice limone
1-2dl jogurta ali kefirja
Testenine po želji

Čas priprave: 10 min

Postopek:
1. Najprej damo v krop kuhat testenine po želji in ne pozabimo nanje, da ne postanejo very-much-not-aldente in potem niso za nikamor.
2. V visoko posodo (zaradi paličnega mešalnika, da potem ne posvinjamo cele kuhinje) damo koščke avokada, zelo na široko narezano čebulo (2x podolgem in 2x počez), na pol prerezan česen, začuda nič ingverja, sok polovice limone, tri žlice olivnega olja (lahko še kako ekstra), dodamo še kefir in limonin sok.
3. Vzamemo mikser, ga par minut pustimo, da opravlja svoje, dokler tekstura ni čisto gladka in fino kremasta.
4. Vmes smo odcedili testenine, ki jih vrnemo v lonec in nanje stresemo hladno guacamole omako. Doooobro premešamo in postrežemo.
Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:
… je v bistvu bolj vrtnarski. Če koščico avokada namočimo do polovice za par tednov v vodo (eni pravijo, da jo je treba napičit na zobotrebce, jaz jo pač samo potunkam v espresso skodelico do cca polovice ali malo čez) in počakamo, da začne pokat, nato pa jo preselimo v lonček z vlažno zemljo. In zraste čudovita rastlinica, relativno nezahtevna, samo zelo žejna.  

Dokazni material


Tele sestavine zmečemo v visoko posodo in zmiksamo. Simpel ko pasulj!



Tuesday, 11 February 2020

CVETAČA S SIROM IN TUNO


Cvetača, po domače karfjola, je eno mojih najljubših živil ever. Že kot otroci smo oboževali popečeno na maslu in prelito z drobtinicami (ampak to je druga zgodba, drug recept in drug prehranski režim), sicer pa je cvetača super v raznih curryjih, pa juhah, sploh pa mi je všeč takole samostojna, kuhana in potresena s sirom. Če se vam da, jo lahko tudi gratinirate, tole je le hitrejša in krajša verzija.
Moj mož se nad karfjolo sicer zmrduje - štekam, najbrž ga spominja na tisto kuhano stiroporasto cvetačo brez okusa, ki se je na krožniku pojavila v družbi brokolija in na krogce naribanega, nafriziranega korenja (mišunga, s katero so nas matrali v vrtcih, pa tudi v podeželskih socialističnih hotelih, kjer smo spali med nekaj-mesečnimi snemanji šovov). No, ta cvetača nima veze z današnjim receptom in je, obljubim, reeeeees okusna.


Sestavine:
Polovica cvetače, narezane na koščke
Ena konzerva tune (meni je najljubša Rio Mare v oljčnem olju)
Naribana gauda ali nadrobljen mladi beli sir
Sol
Curry

Čas priprave: 15 min

Postopek:
1. V hladno vodo narežemo cvetačo in jo damo kuhat, vodo še posolimo in dodamo curry, kolikor ga želimo (jaz napol živim od curryja, zato ga dam vsaj dve žlici, bolj normalni ljudje ga dajo špepec ali dva).
Če vam curry ne paše, bo cvetača super tudi samo soljena in z malo peteršilja ali kumine.
2. Ko je po cca 10 minutah cvetača kuhana, jo odcedimo, hitro fliknemo na krožnik in potresemo s sirom, da se ta lepo raztopi.
3. Dodamo še tuno in, evo, simpel ko pasulj, narjen!

Današnji kuharski namig:
Najbolje je kupit kar celo cvetačo, bo dlje ostala sveža v hladilniku – polovico si jo potem naredimo za zdravo večerjo, polovico pa pripravimo za službo naslednji dan, spakiramo v tupperware, prenočimo v hladilniku in naslednji dan pomalicamo v službi. Samo ne pozabit – kuhana cvetača ima lahko še kar neprijeten vonj, sploh sredi nagužvane pisarne.
Sicer pa, če pazite na kalorije, se splača vzet tuno v lastnem soku, mene je zadnjič skoraj kap, ko sem ugotovila, da jih ima ta v oljčnem olju 4x več! Ampak klinc, okus je pa boljši. :)

Dokazni material ...
... danes manjka, ker obstaja samo ena fotka cvetače, ki se kuha v vodi. Brezveze.