PEČENI ŠPARGLJI S KAREJEM

Današnji zapis je na čast mojemu dragemu očetu.  

Moj oče je nekdanji vrhunski športnik, smučarski učitelj in košarkaš. Spomnim se situacije z enega smučanja, ko se je oči spustil navzdol po drugi poti kot mi. Prismučam do ravnine, kjer se je nabrala gruča, ki gleda gor v hrib na kuclje, čez katere se samomorilsko, toda brezhibno spušča smučar. Ja kdo drug kot moj fotr! Ko sem pogruntala, kdo je, sem bila kljub pubertetniškemu 'vsi mi greste na živce, še najbolj pa tastari' fino ponosna!

Moj oči je sinonim za dobre športne gene, bi rekel človek. In potem je moj oči dobil dva otroka, od katerih eden piše besedila, drugi pa glasbo. Edini, ki v naši nori familiji še smuča, je moj Beogradjan, ampak o tem sem že pisala.

Namesto očetovih športnih genov sem torej dobila mamine kuharske. In poleg mojega moža je tudi moj oči zelo hvaležna stranka, sploh za kake eksotične zadeve preizkušat. Tole bi mu bilo zelo všeč in zato se obvezujem (pri vseh pričah na blogu) – oči, naslednjič dobiš tole. 😊

Sestavine:

200g špargljev

Rezine kareja, slanine ali pršuta

Olivno olje za peko

Sol

Postopek:

1. Šparglje dve minutki blanširamo v osoljeni vreli vodi in odcedimo

2. Zavijemo posamezen špargeljček v rezino kareja

3. Zagrejemo olivno olje v ponvi, ko zacvrči, vanj položimo vse špargljeve zavitke in si obrišemo sline. Pustimo cca 5 min, odcedimo na brisački in postrežemom. Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Poleg se čudovito poda kakšna doma narejena omakica (recimo jogurt in žlička gorčice z mediteranskimi začimbami). Pa tudi motovilec z redkvico in jajčkom, balzamicom in olivnim oljem. #Yum

Dokazni material:

Šparglje blanširamo in odcedimo.

Zavijemo jih v rezine kareja, pršuta ali česa podobnega.

Nato jih v ponvi 5 min pečemo.

Zraven postrežemo motovilec z jajčki in redkvicami.

LOSOS Z ZELENJAVO V SOPARNIKU

Ta teden dopoldne je pozvonilo na vratih – in poštar je prinesel veliko škatlo. Kako, če pa nisem nič naročila? Scufam folijo in črko za črko razberem, da se notri skriva kuhalnik na soparo, ki sem ga hrepeneče gledala že nekaj časa, pa si ga raje nisem privoščila, ker mi je korona odnesla službo na televiziji.

In potem se izkaže, da je moj brat, ki že leta živi in ustvarja na Dunaju (kot klasični kitarist in skladatelj, od nedavnega pa tudi univerzitetni profesor na akademiji! #Ponosna), zvohal, da si želim te mašine in mi jo je skrivaj kupil in naročil še dostavo na dom. 

Priznam, potočila sem nekaj solzic! In Nejc si zasluži eno javno zahvalo. Hvala, bratec, ful lepo ... polepšal si mi ne samo dan, ampak kar cel teden! 😊 💖

Za konec pa si pridržujem ekskluzivno pravico, da mu naredim še reklamo:

Na tejle strani lahko pogledate, s čim se ukvarja, pa še link do Eminent duo, ki ga imata s punco Moeko, za pojest luštno japonsko violinistko. In midva sva imela še to srečo, da sta nama igrala tudi na poroki 😁 (pa smo spet pri solzicah ganjenosti, ampak o tem kdaj drugič 😊)

Sestavine:

2 fileja lososa (2x 150g)

Gorčica v tubi

Sol, poper, Lidl grške začimbe za zrezke 

(losos bo fantastičen tudi samo z rožmarinom)

Na trakce narezano korenje

Stročji fižol

Mediteranske začimbe (bazilika, timijan, lahko še česen v prahu)

ČISTO NIČ OLJA (kar je konec koncev tudi namen vsega)

Čas priprave: 20 minut

Postopek:

1. Korenček olupimo in narežemo na kak cm debele trakove, posolimo in potresemo z mediteranskimi začimbami ter položimo v eno nadstropje soparnika

2. Enako naredimo s stročjim fižolom, ki mu odrežemo trde vršičke in zapremo v drugi štuk soparnika.

Ker se ti dve zelenjavi soparita približno 17-20 minut, pokrijemo in štartamo kuhanje, vmes pa pripravimo še lososa.

3. Lososa namažemo s senfom na eni strani, posolimo, natremo s soljo in potresemo z grškimi začimbami iz Lidla za zrezke - nimajo jih vedno na zalogi, samo ob akcijah grških tednov - takrat si jih nakupim za forever and ever, ker so top - sploh na ribah 😂

Ker jih večina zagotovo nima, je losos fantastičen tudi, če ga poleg popra in soli potresemo z rožmarinom in limoninim sokom. 

Zapremo v soparnik za naslednjih cca 10 minut.

4. In to je čisto vsa umetnost. Vse ostalo naredi soparnik!

Simpel ko kuhanje s soparnikom!

Kuharski namig:

Za kuhanje na sopari ne potrebujete soparnika, obstaja mrežica, ki se jo namontira na lonec z vrelo vodo; nekateri pa imajo tak nastavek tudi za ekonom lonec, kar je v bistvu zelo praktično – v spodnjem delu se pripravlja meso, v zgornjem na mrežici pa recimo krompir ali zelenjava na sopari.

Jaz mam pa soparnik, lalalalalaaaaa! 😊

Dokazni material:

Najprej sem v soparnik vtaknila v dve nadstropji obe zelenjavi, ker se dlje soparita.

Losos, pripravljen za soparnik

Po prvih 10 minutah je šel tudi losos v soparnik.

Korenček po obdelavi v soparniku

Stročji fižol po obdelavi v soparniku

INDIJSKA RDEČA LEČA

Ko sem bila stara 22 let, sem za pol leta odpotovala v Indijo (in če mi ne bi potekla viza, bi najbrž tam tudi ostala, pa mi hvalabogu JE, zato - naj živi birokracija!!)

In če prej videt nisem mogla ničesar, kar je vsaj malo namigovalo na pikantno, se mi je v Indiji odprl nov kulinarični svet. Ker sem se kuhat naučila šele nekaj let zatem (yes, I am a late bloomer), se indijske kuhe večinoma nisem lotila iz prve roke, ampak s pomočjo originalnih receptov mojih dragih indijskih prijateljev, ki me še danes pridno zalagajo z njimi.

Tole je recept za dal, ki se običajno dela z rumeno lečo (sama imam doma mung dal), meni je najlažje dosegljiva rdeča leča in še najhitreje razpade, pa tudi sicer je recept prilagojen. O dragi Indiji pa več kdaj drugič. 😀

Sestavine:

1 velika skodelica rdeče leče (ni je treba predhodno namočit; medtem ko je mung dal vseeno fino dat počivat v vodo čez noč)

1 čebula

Za prst ingverja

7 strokov česna

1-2 korenčka

Pol rdeče paprike (Indijci bi me najbrž za ušesa, originalno je en paradižnik) 

Sol

Kumina, kurkuma, garam masala, gorčično seme, ščepec curryja

Po možnosti nekaj žlic paradižnikove omake

Olivno olje ali, še bolje, ghee za popražit

Opcijsko tudi nekaj čilijev

Čas priprave: 30min

Postopek: 

1. V en lonec damo v vrelo vodo kuhat osoljeno rdečo lečo

2. Hkrati pristavimo še vodo za riž, s katerim bomo lečo postregli

3. Na gheeju ali olivnem olju v ločeni posodi najprej prepražimo kumino, da zadiši.

4. Na njej nato popražimo čebulo in ingver; dodamo korenček in nato še papriko. Če imate radi spicy, dodajte še feferon (Indijci dajejo zraven kar cele, zaradi slabih izkušenj, zaradi katerih me še ob spominu jezik zapeče, se sama temu izogibam 😀)

5. Dodamo še ostale začimbe, popražimo in dodamo še česen.

6. Medtem je rdeča leča kuhana, odcedimo jo in fliknemo v lonec z zelenjavo, dodamo malo sveže vode, še kak ščepec garam masale in še par minut kuhamo.

Današnji kuharski namig:

Če ste dali zraven kuhat čili in ste potem pomotoma zagrizli vanj, lahko pomagate pregnat ogenj iz ust z jogurtom, navadnim kruhom ali rižem.

Dokazni material

Rdečo lečo damo kuhat v osoljeno vodo.

Na olju prepražimo kumino, dodamo čebulo in ingver …

… nato korenček …

 … in rdečo papriko.

Dodamo še vse ostale začimbe …

… in česen.

Ko je leča kuhana ... 

 … jo odcedimo in jo primešamo zelenjavi v loncu.

PREBRANAC

Moj mož je kleni Beograjčan (ki zadnjih nekaj let sicer Ljubljane ne bi zamenjal za nič na svetu, sploh se ga ne da dobit dol s kolesa in še smučat je začel. Fino, ker to pomeni, da je moj ljubi oči, nekdanji učitelj smučanja, potolažen, da je vsaj nekdo v familiji prevzel štafeto. Z bratom sva še kar brezupen primer).

Anyway. Ker je moj mož kleni Beograjčan, je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bom kot prava srbska snajka lotila prebranca in tole je moj prvi poskus. Uspel je čudovito in ko sem navalila na pladenj pečenega prebranca, mi je v mislih odzvanjal stavek iz knjige 'Cica v metroju' (ki jo z očetom zelo ceniva, predvsem zaradi slikovitih prevodov pogovornega 'trash' jezika): »Cica, požrešnica, si opeče prste, goflje pa ne«.

Sestavine:

1 kg surovega fižola

Sol, poper, mleta rdeča paprika, 3 lovorovi listi

2-4 velike čebule

Olje (veliko njega, po občutku)

  

Čas priprave: 'še pa još'. oz. cca 70 minut.
(Fižol najprej čez noč namočimo. Ga 30 min kuhamo, potem zlagamo v pekač in 30 minut pečemo.)

Postopek:

1. Vsaj za 8 ur, najbolje pa čez noč, namočimo fižol (svojega sem utopila za 15 ur). Kar radodarni bodite z vodo, ker je fižol čez noč zelo žejen.

2. Fižol damo kuhat v osoljeno vodo in ga pustimo vreti 20 minut.

3. Ker si radi kompliciramo življenje, ga po 20 minutah odcedimo, mu zamenjamo vodo in ga spet zavremo. Kuhamo še 10 minut.

4. Medtem v ločeni ponvi na obilo olja prepražimo vso čebulo, narezano na tanke kolute.

Pajsamo dobrih 5 minut.

Hkrati vključimo še pečico na 220 stopinj.

5. Čebuli dodamo sol, mleto rdečo papriko in poper.

6. Začnemo z zlaganjem prebranca v keramičen pekač. Najprej naložimo plast čebule, ki diši po obljubi čudovitega prebranca. Potem fliknemo čez plast kuhanega fižola, pa spet plast čebule, fižola itd. Skupaj s fižolom dodajamo v pekač tudi malenkost fižolove vode. Zadnja plast naj bi bila čebula.

7. Ob rob vtaknemo nekaj lovorovih listov in porinemo pekač v vnaprej ogreto pečico za pol urice. Simpel ko pasulj v prebrancu. 

Današnji kuharski namig:

Bo danes literarni. Preberite si Cico v Metroju, avtor Raymond Queneau.

(Prvič delam prebranac, nobenih fint še ne poznam. 5 minut za kulturo torej!)

*Ok, recimo, da je lahko kuharski namig tudi namig za serviranje: serviramo z rezinami mladega sira ali fete, z domačim kruhom ali v družbi rezin glave kislega zelja, ki ga pokapljamo z oljem in potresemo z mleto rdečo papriko. #YumYum

Dokazni material

Damo kuhat fižol …

… in ga skuhamo do nekako takole.

Na milijon olja prepražimo milijon čebule …

… in ji dodamo sol, poper in predvsem – mleto rdečo papriko.

Začnemo z zlaganjem fižola in čebule v pekač.

Takole lepo ga napolnimo do vrha.

Ideja za serviranje. 

DOMAČA GOBOVA JUHA ali ODA MOJI MAMI

Svoje čudovite kuharske gene sem podedovala od svoje čudovite matere, ki daleč naokrog slovi kot odlična (in najbolj prijazna ever) kuharica.

Moja zlata mama je taka mama, da vedno nafutra vse okoliške otroke, peče pico in palačinke za polovico kampa in me še danes ne spusti domov z obiska brez toliko nakuhane hrane, kot da nas je doma 10 in ne samo midva z možem.

No, in moja ljuba mami je posredno zaslužna tudi za navdih za tale recept. Ker je njena gobova juha najboljša gobova juha na svetu. Brez pretiravanja. In zadnjič je prekosila samo sebe, ko je vanjo fliknila še grah. Priznam, malo sem bila skeptična – ampak potem naslednje tri krožnike juhe tudi muksnila nisem.

In čeprav je moj recept malo drugačen (moja gobova juha pa v najboljšem primeru 'druga najboljša na svetu', proti mami nimam za burek), se je grah tako znašel tudi v današnji gobovi juhici.

Sestavine:

250g gob

3 mali krompirji

2 srednje veliki čebuli

Dve pesti graha

Nekaj žlic olja

Sol, poper, kumina, peteršilj, česen v prahu

Čas priprave: 20 min

Postopek:

1. Na olivnem olju pražimo čebulo, dokler se nam ne začnejo cedit sline.

2. Na prepraženo čebulo dodamo na majhno narezane gobice in jih nekaj minut pražimo.

3. Dodamo še na male kockice narezan krompir, pol minute pražimo in potem vse skupaj zalijemo z vodo.

4. V vodo dodamo dve pesti graha in vse začimbe, sama sem poleg soli in popra tokrat notri zabrisala še kumino, peteršilj in česen v prahu.

5. Kuhamo 10 minut in postrežemo. Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

… je finta moje mame, ki namesto kisle smetane (kalorije, pa poletje za vogalom, pa korona se pozna, pa to) v juho doda jogurt. Vrhunsko.

Dokazni material:

Prepražimo čebulo …

… nato gobice …

… da postanejo takšne ...

... dodamo še narezan krompir …

Zalijemo z vodo in dodamo grah ... 

… in na koncu še začimbe.