BUČKIN NARASTEK Z JOGURTOM

Bučke obožujem. Vedno jih imam v hladilniku, včasih jih naredim v omleti, včasih narezane popražim za k mesu, včasih jih zbašem v mesne polpete, velikokrat pa pozabim nanje in potem od žalosti vzamejo konec.

Narastek iz bučk sem pogruntala po sili razmer, ko so bučke v hladilniku začele kazati znake vdaje v usodo. In zato, ker sem z operiranim kolenom težko dolgo stala ob štedilniku. Po spominu (recept ni moj, ampak sem ga nekje pobrala - upam, da me neavtorizirani lastnik ne bo za ušesa) in z malo improvizacije (jogurt namesto kisle smetane, dodatek curryja) je uspel top narastek, ki bi bil za odteeeenek boljši, če bi se že enkrat v življenju naučila potrpljenja in bi bučke pustila dovolj dolgo stat, da bi se res dobro odcedile. Mnjah. Pa drugič. Vseeno je bil #njam, tako sveže narejen in topel naravnost iz pečice, kot tudi kasneje, ko se je že ohladil! 

Sestavine:

2 manjši olupljeni bučki
1 velika čebula
2 stroka česna
4-5 jajc
Pol litra navadnega ali grškega jogurta
3 žlice moke
3 žlice pšeničnega zdroba
En dober kos ribanega sira
1 žlička vinskega kamna (lahko tudi običajni pecilni prašek)
Sol, poper, drobnjak, peteršilj, koper, malo mlete rdeče paprike in curryja

Čas priprave: 40min

Postopek:

1. Bučki olupimo, naribamo ali narežemo na čim manjše koščke, posolimo in pustimo počivati par minut, da spustita vodo.

2. V drugi posodi vmes ubijemo jajčka, dodamo začimbe in vinski kamen

3. Dobljeno mešanico dobro premešamo, nato pa dodamo še moko in zdrob ter jogurt in spet dobro premešamo

4. Ko bučki spustita vodo, ju odcedimo in v posodo z narezanima bučkama dodamo še na čim manjše koščke narezano čebulo in česen, nato pa na vrh fliknemo še nariban sir po principu več = več.

5. Zmešamo vsebino obeh posod, doooobro pretenstamo in vse skupaj fliknemo v pekač, zaščiten s peki papirjem (ne vem, navajena sem na ta papir, precej manj pomivanja)

6. Postavimo v vnaprej ogreto pečico na 200 stopinj in pečemo cca 30 minut. Voila, simpel in dobro ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Če želimo iz narastka narediti mesojedcem prijazno jed, fliknemo notri še na olju na brzino popraženo slanino.

Dokazni material:

Bučki narežemo in pustimo, da se odcedita 

Medtem v drugi posodi zmešamo sestavine 

Premešamo in dodamo zdrob in moko 

Dodamo še jogurt 

Fliknemo notri bučke in premešamo 

Zmes nalijemo v pekač in ga vtaknemo v pečico

PEČENE BANANE Z MEDOM

Ko je korona spomladi harala po naših življenjih (zapis je še spomladanski, ko sem na veliko in na zalogo kuhala; koroni pa ne mislim posvetiti niti besede več), sem opazila pri ljudeh, pa tudi pri sebi, porast hvaležnosti za stvari, ki jih imamo. Najbolj sem bila hvaležna, da sem bila lahko v samoizolaciji s svojim čudovitim možem, pa da sem se vsak dan neštetokrat slišala s svojimi starši, hvaležna sem bila tudi, da sva imela kar nekaj zaloge hrane in mi ni bilo treba vsak dan skakat po trgovinah – in v luči tega bognedaj da sem karkoli sploh vrgla stran.

In tako so banane, ki so čez noč postale rjave in za nikamor, še par dni sedele na pultu, preden sem pogruntala, da jih lahko pripravim pečene z medom. Dvorni pokuševalec gospod mož je navdušen.

Sestavine:

3 banane

Nekaj žlic masla ali, še boljše, gheeja; lahko pa tudi kokosovega olja

Dve žlici medu

Dve žlici tople vode

Nekaj žlic orehov

Čas priprave: 10 minut

Postopek:

1. V ponvi na majhnem ognju stopimo maslo ali ghee (enkrat objavim recept za domači ghee, noro dobro), ki mu dodamo med.

2. Na mešanici popražimo na koščke narezane banane, čez pa lahko potresemo še malce cimeta (jaz sem pozabila 😀), čez nekaj minut jih obrnemo in popečemo še z druge strani.

3. Banane nadevamo v skodelico, nato pa mešanici medu in masla, ki je ostala v ponvi, prepražimo še orehe – minutko ali dve in jih potresemo čez banane.

4. In to je v bistvu to. Simpel ko pasulj! In oh my, kako dobro!!

Današnji kuharski namig:

Namesto orehov lahko dodamo surove (ali, njami, karamelizirane) mandljeve lističe in/ali stepeno sladko smetano, pa je okus že borderline perverzen.

Dokazni material

Potrebujemo ... 😀

Narežemo banane …

… v ponvi stopimo maslo in med …

… z obeh strani popečemo banane …

… na koncu pa na maslu in medu popražimo še orehe.

  

PURANOVI ZREZKI Z GOBAMI

Na eni od Kmetij, ki smo jih snemali, je na posestvu živel tudi en narepenčen puran. Ki se je vtaknil v vsak intervju, se pojavil v vsaki sceni in na koncu je v oddaji delovalo, kot da jih tam živi deset. Kadar je bil vznemirjen, se je cel naščepiril, sicer pa je čas najraje preživljal med naskakovanjem superg tekmovalcev in ignoriranjem svoje depresivne družice. 

Ne vem, kaj se je po snemanju zgodilo z njim. Glede na to, da so člani ekipe velikokrat odpeljali živali po snemanju kar k sebi ali k sosedom, mu je mogoče ratalo. 

Današnji ni imel take sreče. 😀

Sestavine:

400g purana

konzerva gob ali 300g svežih gob

1 čebula

Za prst ingverja

4 stroki česna

1-3dl paradižnikove omake

Olivno olje za marinado

Začimbe: sol, poper, bazilika, origano

Čas priprave: 45min

Postopek: 

1. Najprej utopimo zrezke v olivnem olju in jih pustimo nekaj ur počivati, sama jih prej že tudi začinim.

2. Zrezke nato na olju (kar na tistem, v katerem se je mariniralo meso) na brzino popečemo, po minutko na vsaki strani, in jih vzamemo iz ponve.

3. Na istem olju nato prepražimo čebulo in ingver.

4. Po nekaj minutah dodam še narezane šampinjone – VEDNO, ampak res vedno, imam na zalogi sveže šampinjone, ampak danes mi ni ratalo, zato so šampinjoni pač iz konzerve.

5. Na vse to spet dodamo zrezke; dodamo še naseckan česen in vse skupaj zalijemo z 1-3dl paradižnikove omake (odvisno, koliko ste šparovni, meni se je v post-koronskem obdobju vključila šparovna žilica).

6. Kuhamo vsaj pol ure (čisto dovolj je 10 minut, ampak jaz imam raje meso, ki se topi v ustih) in simpel ko pasulj zrezki z gobovo omako so fertik!

Današnji kuharski namig:

Omake z gobami je bolje kuhati na manjšem ognju, ker tako gobe ohranijo več okusa; če pa želimo ohraniti njihovo barvo, nanje stisnemo nekaj limoninega soka.

Dokazni material

Marinada

Za minutko na olju popečemo zrezke na eni strani …

… in na drugi strani …

… ter jih pustimo počivati na krožniku.

Prepražimo čebulo in ingver …

… dodamo gobe …

… nanje fliknemo zrezke …

… in dodamo še česen.

Zalijemo s paradižnikovo omako in kuhamo vsaj pol urice.

PAŠTA S TUNO V BELI OMAKI

Danes se spet spominjam Grčije, pa čeprav jed 'in question' niti malo ni grška. Je pa zato jed, ki jo največkrat na brzino vržem skupaj v kakem grškem apartmaju, preden greva v lajf.

Z Boko namreč vsako leto poskušava čim večji kos poletja preživeti nekje v Grčiji, v katero sva se zaljubila na prvem skupnem dopustu, jo v teh letih prekruzala po dolgem in počez (večinoma z avtom) in ljubezen še kar traja. Hrana, vino, ljudje, plaže, energija … ne vem, kaj je s to Grčijo, ampak midva sva tam kuhana in pečena.

Žal je letos najino Grčijo odnesla moja (kao)koronska izguba službe in (tudi moja) operacija križnih kolenskih vezi, zato se hrepeneče vračam tja samo v mislih in s pomočjo takšnih brzinskih obrokov. Več sreče prihodnje leto 😁

Sestavine:

1 čebula

2 pesti graha

2 konzervi Rio Mare tune

Curry, mleta rdeča paprika, mleto gorčično seme

2 žlici smetane za kuhanje

Šprica gorčice v tubi

Olje za popražit in sol za vodo, v kateri kuhamo testenine

Čas priprave: max 15 minut

Postopek:

1. Na olivnem olju popražimo čebulo in po dveh minutah vanjo fliknemo še tuno, ki jo pražimo nekaj minut.

2. Dodamo grah (jaz dam kar zmrznjenega), pražim kaki dve minuti in zalijem z malo vode.

3. Nato dodamo curry, mleto rdečo papriko in gorčično seme – ali pač začimbe po svojem okusu (lahko je tudi samo timijan, ne bo nič narobe), količinsko pa - jaz z začimbami ne šparam, pri nas gre to bolj na kile.

4. Dodamo smetano za kuhanje in šprico gorčice, pomešamo, zalijemo z malo vode in pustimo, da se pajsa še par minut.

Voila, simpel in brzinsko ko pasulj narejena paštica!

Današnji kuharski namig:

Če nimate smetane za kuhanje, si lahko pomagate ali z zdenka sirčki ali pa kar z navadnim mlekom, to jaz ponavadi počnem na dopustu, ko v apartmaju tik pred večerjo ugotovim, da česa nimam 😊

Dokazni material:

Na čebuli prepražimo tuno …

… in (radodarno) dodamo grah.

Zalijemo z vodo in dodamo začimbe.

Dodamo še smetano za kuhanje in gorčico. 

PASULJ (VEGI)

S pasuljem nisva ravno od vedno na ti. Čeprav ga imamo zelo radi, ga začuda zelo redko jemo … pravzaprav sem ga prvič naredila par let nazaj v Beogradu za moževega sina – and it was a success! Sicer precej zbirčni prestolonaslednik je pomljaskal cel krožnik in še repete. #Phew!

Periodično sicer pozabljam na pasulj, zadnje čase pa cele dneve maštam, kaj bova dobrega skuhala. Pa je prišel spet na vrsto.

Sicer je vedno bolj 'zares', če štartate z nule in uporabite surov fižol namesto konzerviranega. Jaz grem včasih 'from scratch', včasih pa goljufam in hvatam krivine - odvisno od razpoložljivosti sestavin in lastnih energetskih zalog ;))

Tokratna verzija je vegi, mož pa nič manj navdušen! In tale pasulj je – RES simpel ko pasulj 😁

Sestavine:

2 konzervi rdečega fižola

1 velika čebula

3 stroki česna

Zmleta rdeča paprika (2 žlički + 2 žlički za zapržko), kumina (2 žlički) , sol po okusu

Nekaj žlic moke (sama sem uporabila pirino)

Rezina masla

Žlica olja (sončnično ali olivno)

Čas priprave: 30 min

Postopek:

1. Če boste delali iz surovega fižola, ga čez noč namočite in vodo zjutraj zavrzite.

2. V ponvi na olju prepražimo naseckano čebulo in po nekaj minutah, ko lepo porumeni, (ok, mesojedci najprej na tej točki lahko še dodate meso, narezana slanina ali rebrca grejo fantastično v pasulj), dodamo fižol in zalijemo z vodo, da ga dodobra pokrije.

3. Čez 5 minut dodamo še na koščke narezan česen, nato pa še kumino, rdečo papriko in sol.

4. Čorbico pustimo, da se do nadaljnjega pajsa na ognju in v ločeni kozici pripravimo 'zapržko' (mnja, nimam pojma, kako se ji reče po slovensko).

5. V kozici raztopimo radodarno rezino masla in na njem prepražimo zmleto rdečo papriko, da zadiši, dodamo še približno dve žlici moke in pustimo, da se zgosti.

6. Ko je pasulj kuhan, vanj fliknemo zapržko … simpel ko pasulj! Pa dober tek, tole je NORO dobro!

Današnji kuharski namig:

Če se greste surov fižol, ga najprej namočite čez noč – in vsi fižolčki, ki priplavajo na vrh, so za stran.

Dokazni material

Prepražimo čebulo …

… dodamo fižol in zalijemo z vodo.

Dodamo še narezan česen …

… nato še začimbe (mleto rdečo papriko, kumino, sol) in pustimo, da se cmari.

V kozici (zdaj šele vidim, kako je neugledna, jao meni) raztopimo maslo …

… in na njem prepražimo mleto rdečo papriko …

… pa še moko …

… dokler zapržka ni videti nekako takole.

Vsebino kozice stresemo v lonec in, voila, simpel ko pasulj je ready!

ČORBICA ALA 'EKONOMLONC'

Moje prve izkušnje z ekonom loncem so vezane na hrvaški kamp Mareda, ko sem se kot še zelo mladič nič hudega sluteče s trebuhom naslonila na ekonom lonec, v katerem se je kuhal krompir. Iiiiiin štala. Prvič v življenju se mi je naredil mehur in jokala sem ko dež, ko mi ga je mami prepiknila s šivanko. Fun times.

Nekaj desetletij kasneje me na ta incident še vedno opominja kak centimeter velik flekec temnejše kože, lekcija pa je bila tako vzgojna, da si vse do zdaj nisem upala niti pritaknit ekonom lonca.

Zdaj mi je mama dala enega in sem zbrala pogum, sploh po tem, ko mi je najin kolega Bora (strokovnjak za čorbice, pa za roštilj tudi) povedal, kako pripravit tako čorbico. Sem pa pred pripravo mamo kar nekajkrat poklicala. In v resnici se, ko sem ga odpirala (seveda po vseh predpisih), gledala stran, če slučajno kaj eksplodira. #BetterSafeThanSorry

Sestavine:

200g govejega mesa

200 g svinjskega mesa

Več korenčkov po občutku

1 paprika

1 sladki krompir (ali dva navadna) 

Zelenjava po želji (grahek, cvetača itd.)

3 velike čebula

8 strokov česna

Sol, poper, lovorovi listi, mleta rdeča paprika, ščepec (tokrat res samo ščepec) curryja

Nekaj žlic moke

Čas priprave: 70 minut 

Postopek: 

1. Najprej na olivnem olju prepražimo 3 narezane velike čebule.

2. Na čebuli nato prepražimo koščke mesa in jim po kakih dveh minutah dodamo začimbe - veliiiiiko mlete rdeče paprike, sol, poper, ščepec curryja, lahko tudi majaron, timijan in kaj podobnega. 

3. Usposobimo ekonom lonec in vanj začnemo (po plasteh, vsaj tako me je naučil Bora) zlagati plast mesa, plast zelenjave, plast mesa, plast zelenjave in tako naprej, dokle rne zmanjka vsega. 

4. Zalijemo z vodo, dodamo še lovorove liste, zapremo in pustimo, da se pajsa. Jaz sem pustila kar eno uro.

4. Srbska snajka v meni ne da miru, zato za grande finale čorbico obogatimo z zapržko iz mlete rdeče paprike in nekaj žlic moke. V ponvi torej zagrejemo olivno olje, nanj fliknemo nekaj radodarnih žlic mlete rdeče (sladke) paprike, dodamo dve žlici moke in kako minutko pražimo.

Zamešamo v čorbico in postrežemo. Simpel ko pasulj!

Dokazni material:

Na čebuli prepražimo meso …

… dokler ni približno takšnole.

Dodamo še začimbe.

Zbašemo ga v ekonom lonec po plasteh: meso / zelenjava / meso / itd.

Čorbico zalijemo z dovolj vode in jo damo kuhat.

ŠPAGETI CARBONANJA

Že od malega obožujem Carbonara špagete, moja mati jih je delala s Poli salamo in oh-my-god, ni boljšega. (ja, vem in se delam, da ne, ker - krempeljčki in kljunčki, ampak sirovka s Poli salamo je zame še vedno vrhunec kulinarike. Ampak to sem najbrž kje že napisala.)

Anyway, carbonare se sicer precej redko lotim – zunaj jih že kdaj pa kdaj naročim, doma se jih pa kar ne spravim delat. Mogoče zato, ker so kar kalorična bomba, pa nobena zelenjava jih niti od blizu ne pogleda … So pa zato bolj pogosto na sporedu ob obiskih prestolonaslednika, ki je, tako kot jaz, veliki fen pašte.

Današnja carbonara je malce bolj na hojladri, zato sem jo poimenovala CarbonAnja. Že vnaprej se moram spovedat: GREŠILA SEM. Po originalnem receptu grejo razžvrkljani rumenjaki naravnost na kuhano pašto, ampak meni ta ideja res ne gre. No can do. Zato, preden me kdo linča, imam dober izgovor – če omako vnaprej pokuhamo, jo lahko tudi znova pogrejemo in je bolj varna za pojest. #Win

Sestavine:

3-4 rumenjaki (jaz sem dala 4, ker imam domača jajčka, ki so precej majhna)

Domača salama po občutku (recimo Hoferjeva Zimska salama je top)

Nariban sir (nisem imela parmezana, tokrat je trapist) – spet po občutku

Sol, poper, peteršilj, ščepec curryja (ne morem brez)

1dl smetane za kuhanje (lahko tudi samo žlico do dve)

1 dl mleka

Žličko do dve gorčice v tubi

Olivno olje za popražit

Čas priprave: 20 min

Postopek:

0. Damo kuhat testenine 😁 

1. Narežemo klobaso (salamo, slanino, kare, zašinek – karkoli v bistvu). Zagrejemo olivno olje v ponvi in popražimo na koščke narezano klobasico – nekaj minutk. Potem olje, ki ostane, odlijemo, da ne bo premastno.

2. Vmes v posodico ločimo samo rumenjake, dodamo polovico mleka (lahko tudi na tej točki že smetano za kuhanje, jaz jo raje dam kasneje naravnost v ponev).

V zmes dodamo še začimbe – malo soli (odvisno, kako slana je klobasica), poper, peteršilj in čisto malo curryja (ne me linčat, vem, da curry nima kaj počet v Carbonari, v CarbonAnji pa – ker mi brez curryja živeti ni. Tko. Moja pašta, moja pravila. 😁)

3. V posodico dodamo še nariban sir, optimalen je parmezan, ki ga bom imela v hladilniku, ko bom velika. Za zdaj bo pač katerikoli sir ok.

4. V klobasico, ki že čudovito diši, zlijemo smetano za kuhanje (če je nismo stresli že v posodo v posodico z rumenjaki – nobene škode), potem pa takoj počasi začnemo dodajat mešanico iz skodelice in vmes ves čas mešamo.

5. Dodamo še drugo polovico mleka, eno šprico gorčice (toliko, da naredi tuba 'špric'), mešamo še cca 2 minutki – zmešamo s testeninami in voila, simpel ko pasulj KvaziKarbonara je narejena! #mnjam

Današnji kuharski namig:

Omako lahko obogatimo z zelenjavo, meni najbolj zraven paše kak grah ali por, pa tudi česen se fino poveže z okusi. Itak je vseeno, saj ni prava carbonara. 😊

Mogoče samo še to: zmes z rumenjaki dodajamo počasi zato, da ne bi zakrknili in bi se naredile kepice. Ker to potem res ni seksi.

Dokazni material:

Rumenjaki, mleko, začimbe …

… in še sir. 

Popražimo salamo na olju …

 … zmešamo s smetano za kuhanje …

… in začnemo dodajati maso iz skodelice z rumenjaki.