PAŠTA S TUNO V BELI OMAKI

Danes se spet spominjam Grčije, pa čeprav jed 'in question' niti malo ni grška. Je pa zato jed, ki jo največkrat na brzino vržem skupaj v kakem grškem apartmaju, preden greva v lajf.

Z Boko namreč vsako leto poskušava čim večji kos poletja preživeti nekje v Grčiji, v katero sva se zaljubila na prvem skupnem dopustu, jo v teh letih prekruzala po dolgem in počez (večinoma z avtom) in ljubezen še kar traja. Hrana, vino, ljudje, plaže, energija … ne vem, kaj je s to Grčijo, ampak midva sva tam kuhana in pečena.

Žal je letos najino Grčijo odnesla moja (kao)koronska izguba službe in (tudi moja) operacija križnih kolenskih vezi, zato se hrepeneče vračam tja samo v mislih in s pomočjo takšnih brzinskih obrokov. Več sreče prihodnje leto 😁

Sestavine:

1 čebula

2 pesti graha

2 konzervi Rio Mare tune

Curry, mleta rdeča paprika, mleto gorčično seme

2 žlici smetane za kuhanje

Šprica gorčice v tubi

Olje za popražit in sol za vodo, v kateri kuhamo testenine

Čas priprave: max 15 minut

Postopek:

1. Na olivnem olju popražimo čebulo in po dveh minutah vanjo fliknemo še tuno, ki jo pražimo nekaj minut.

2. Dodamo grah (jaz dam kar zmrznjenega), pražim kaki dve minuti in zalijem z malo vode.

3. Nato dodamo curry, mleto rdečo papriko in gorčično seme – ali pač začimbe po svojem okusu (lahko je tudi samo timijan, ne bo nič narobe), količinsko pa - jaz z začimbami ne šparam, pri nas gre to bolj na kile.

4. Dodamo smetano za kuhanje in šprico gorčice, pomešamo, zalijemo z malo vode in pustimo, da se pajsa še par minut.

Voila, simpel in brzinsko ko pasulj narejena paštica!

Današnji kuharski namig:

Če nimate smetane za kuhanje, si lahko pomagate ali z zdenka sirčki ali pa kar z navadnim mlekom, to jaz ponavadi počnem na dopustu, ko v apartmaju tik pred večerjo ugotovim, da česa nimam 😊

Dokazni material:

Na čebuli prepražimo tuno …

… in (radodarno) dodamo grah.

Zalijemo z vodo in dodamo začimbe.

Dodamo še smetano za kuhanje in gorčico. 

PASULJ (VEGI)

S pasuljem nisva ravno od vedno na ti. Čeprav ga imamo zelo radi, ga začuda zelo redko jemo … pravzaprav sem ga prvič naredila par let nazaj v Beogradu za moževega sina – and it was a success! Sicer precej zbirčni prestolonaslednik je pomljaskal cel krožnik in še repete. #Phew!

Periodično sicer pozabljam na pasulj, zadnje čase pa cele dneve maštam, kaj bova dobrega skuhala. Pa je prišel spet na vrsto.

Sicer je vedno bolj 'zares', če štartate z nule in uporabite surov fižol namesto konzerviranega. Jaz grem včasih 'from scratch', včasih pa goljufam in hvatam krivine - odvisno od razpoložljivosti sestavin in lastnih energetskih zalog ;))

Tokratna verzija je vegi, mož pa nič manj navdušen! In tale pasulj je – RES simpel ko pasulj 😁

Sestavine:

2 konzervi rdečega fižola

1 velika čebula

3 stroki česna

Zmleta rdeča paprika (2 žlički + 2 žlički za zapržko), kumina (2 žlički) , sol po okusu

Nekaj žlic moke (sama sem uporabila pirino)

Rezina masla

Žlica olja (sončnično ali olivno)

Čas priprave: 30 min

Postopek:

1. Če boste delali iz surovega fižola, ga čez noč namočite in vodo zjutraj zavrzite.

2. V ponvi na olju prepražimo naseckano čebulo in po nekaj minutah, ko lepo porumeni, (ok, mesojedci najprej na tej točki lahko še dodate meso, narezana slanina ali rebrca grejo fantastično v pasulj), dodamo fižol in zalijemo z vodo, da ga dodobra pokrije.

3. Čez 5 minut dodamo še na koščke narezan česen, nato pa še kumino, rdečo papriko in sol.

4. Čorbico pustimo, da se do nadaljnjega pajsa na ognju in v ločeni kozici pripravimo 'zapržko' (mnja, nimam pojma, kako se ji reče po slovensko).

5. V kozici raztopimo radodarno rezino masla in na njem prepražimo zmleto rdečo papriko, da zadiši, dodamo še približno dve žlici moke in pustimo, da se zgosti.

6. Ko je pasulj kuhan, vanj fliknemo zapržko … simpel ko pasulj! Pa dober tek, tole je NORO dobro!

Današnji kuharski namig:

Če se greste surov fižol, ga najprej namočite čez noč – in vsi fižolčki, ki priplavajo na vrh, so za stran.

Dokazni material

Prepražimo čebulo …

… dodamo fižol in zalijemo z vodo.

Dodamo še narezan česen …

… nato še začimbe (mleto rdečo papriko, kumino, sol) in pustimo, da se cmari.

V kozici (zdaj šele vidim, kako je neugledna, jao meni) raztopimo maslo …

… in na njem prepražimo mleto rdečo papriko …

… pa še moko …

… dokler zapržka ni videti nekako takole.

Vsebino kozice stresemo v lonec in, voila, simpel ko pasulj je ready!

ČORBICA ALA 'EKONOMLONC'

Moje prve izkušnje z ekonom loncem so vezane na hrvaški kamp Mareda, ko sem se kot še zelo mladič nič hudega sluteče s trebuhom naslonila na ekonom lonec, v katerem se je kuhal krompir. Iiiiiin štala. Prvič v življenju se mi je naredil mehur in jokala sem ko dež, ko mi ga je mami prepiknila s šivanko. Fun times.

Nekaj desetletij kasneje me na ta incident še vedno opominja kak centimeter velik flekec temnejše kože, lekcija pa je bila tako vzgojna, da si vse do zdaj nisem upala niti pritaknit ekonom lonca.

Zdaj mi je mama dala enega in sem zbrala pogum, sploh po tem, ko mi je najin kolega Bora (strokovnjak za čorbice, pa za roštilj tudi) povedal, kako pripravit tako čorbico. Sem pa pred pripravo mamo kar nekajkrat poklicala. In v resnici se, ko sem ga odpirala (seveda po vseh predpisih), gledala stran, če slučajno kaj eksplodira. #BetterSafeThanSorry

Sestavine:

200g govejega mesa

200 g svinjskega mesa

Več korenčkov po občutku

1 paprika

1 sladki krompir (ali dva navadna) 

Zelenjava po želji (grahek, cvetača itd.)

3 velike čebula

8 strokov česna

Sol, poper, lovorovi listi, mleta rdeča paprika, ščepec (tokrat res samo ščepec) curryja

Nekaj žlic moke

Čas priprave: 70 minut 

Postopek: 

1. Najprej na olivnem olju prepražimo 3 narezane velike čebule.

2. Na čebuli nato prepražimo koščke mesa in jim po kakih dveh minutah dodamo začimbe - veliiiiiko mlete rdeče paprike, sol, poper, ščepec curryja, lahko tudi majaron, timijan in kaj podobnega. 

3. Usposobimo ekonom lonec in vanj začnemo (po plasteh, vsaj tako me je naučil Bora) zlagati plast mesa, plast zelenjave, plast mesa, plast zelenjave in tako naprej, dokle rne zmanjka vsega. 

4. Zalijemo z vodo, dodamo še lovorove liste, zapremo in pustimo, da se pajsa. Jaz sem pustila kar eno uro.

4. Srbska snajka v meni ne da miru, zato za grande finale čorbico obogatimo z zapržko iz mlete rdeče paprike in nekaj žlic moke. V ponvi torej zagrejemo olivno olje, nanj fliknemo nekaj radodarnih žlic mlete rdeče (sladke) paprike, dodamo dve žlici moke in kako minutko pražimo.

Zamešamo v čorbico in postrežemo. Simpel ko pasulj!

Dokazni material:

Na čebuli prepražimo meso …

… dokler ni približno takšnole.

Dodamo še začimbe.

Zbašemo ga v ekonom lonec po plasteh: meso / zelenjava / meso / itd.

Čorbico zalijemo z dovolj vode in jo damo kuhat.

ŠPAGETI CARBONANJA

Že od malega obožujem Carbonara špagete, moja mati jih je delala s Poli salamo in oh-my-god, ni boljšega. (ja, vem in se delam, da ne, ker - krempeljčki in kljunčki, ampak sirovka s Poli salamo je zame še vedno vrhunec kulinarike. Ampak to sem najbrž kje že napisala.)

Anyway, carbonare se sicer precej redko lotim – zunaj jih že kdaj pa kdaj naročim, doma se jih pa kar ne spravim delat. Mogoče zato, ker so kar kalorična bomba, pa nobena zelenjava jih niti od blizu ne pogleda … So pa zato bolj pogosto na sporedu ob obiskih prestolonaslednika, ki je, tako kot jaz, veliki fen pašte.

Današnja carbonara je malce bolj na hojladri, zato sem jo poimenovala CarbonAnja. Že vnaprej se moram spovedat: GREŠILA SEM. Po originalnem receptu grejo razžvrkljani rumenjaki naravnost na kuhano pašto, ampak meni ta ideja res ne gre. No can do. Zato, preden me kdo linča, imam dober izgovor – če omako vnaprej pokuhamo, jo lahko tudi znova pogrejemo in je bolj varna za pojest. #Win

Sestavine:

3-4 rumenjaki (jaz sem dala 4, ker imam domača jajčka, ki so precej majhna)

Domača salama po občutku (recimo Hoferjeva Zimska salama je top)

Nariban sir (nisem imela parmezana, tokrat je trapist) – spet po občutku

Sol, poper, peteršilj, ščepec curryja (ne morem brez)

1dl smetane za kuhanje (lahko tudi samo žlico do dve)

1 dl mleka

Žličko do dve gorčice v tubi

Olivno olje za popražit

Čas priprave: 20 min

Postopek:

0. Damo kuhat testenine 😁 

1. Narežemo klobaso (salamo, slanino, kare, zašinek – karkoli v bistvu). Zagrejemo olivno olje v ponvi in popražimo na koščke narezano klobasico – nekaj minutk. Potem olje, ki ostane, odlijemo, da ne bo premastno.

2. Vmes v posodico ločimo samo rumenjake, dodamo polovico mleka (lahko tudi na tej točki že smetano za kuhanje, jaz jo raje dam kasneje naravnost v ponev).

V zmes dodamo še začimbe – malo soli (odvisno, kako slana je klobasica), poper, peteršilj in čisto malo curryja (ne me linčat, vem, da curry nima kaj počet v Carbonari, v CarbonAnji pa – ker mi brez curryja živeti ni. Tko. Moja pašta, moja pravila. 😁)

3. V posodico dodamo še nariban sir, optimalen je parmezan, ki ga bom imela v hladilniku, ko bom velika. Za zdaj bo pač katerikoli sir ok.

4. V klobasico, ki že čudovito diši, zlijemo smetano za kuhanje (če je nismo stresli že v posodo v posodico z rumenjaki – nobene škode), potem pa takoj počasi začnemo dodajat mešanico iz skodelice in vmes ves čas mešamo.

5. Dodamo še drugo polovico mleka, eno šprico gorčice (toliko, da naredi tuba 'špric'), mešamo še cca 2 minutki – zmešamo s testeninami in voila, simpel ko pasulj KvaziKarbonara je narejena! #mnjam

Današnji kuharski namig:

Omako lahko obogatimo z zelenjavo, meni najbolj zraven paše kak grah ali por, pa tudi česen se fino poveže z okusi. Itak je vseeno, saj ni prava carbonara. 😊

Mogoče samo še to: zmes z rumenjaki dodajamo počasi zato, da ne bi zakrknili in bi se naredile kepice. Ker to potem res ni seksi.

Dokazni material:

Rumenjaki, mleko, začimbe …

… in še sir. 

Popražimo salamo na olju …

 … zmešamo s smetano za kuhanje …

… in začnemo dodajati maso iz skodelice z rumenjaki.

POLNJENI ŠAMPINJONI S SIROM IN JAJČKI ...

… ali gobice v vsako slovensko gospodinjstvo. Tako nekako se glasi vsaj eno od nenapisanih kulinaričnih pravil, če že ne himna gospodinjstev mene in moje matere.

Brez gob pri nas ni nič. Ne juhe, ne pašte, ne omake, ne jajčk – če pa se na pijačo napovejo obiski, jim je vseeno fino nekaj postrežt. In zakaj to ne bi bile polnjene gobice z jajčki in sirom, v bistvu vsem živim, kar vam pade na pamet. Pa še mimogrede je narejeno. 😊

Sestavine:

Šampinjoni 500g

2 jajci

Nariban sir po občutku

1 čebula

1 mlada čebula

3 stroki česna

Sol, poper, peteršilj in/ali drobnjak, lahko tudi česen v prahu

Olivno olje

Čas priprave: 30 min

Postopek:

1. Pečico zagrejemo na 180 stopinj.

2. Gobicam odstranimo bete in prazne klobuke položimo na pladenj (na peki papir, da je manj packarije) ter vtaknemo v vnaprej ogreto pečico za 10 minut

3. V vmesnem času sesekljamo čebulo in jo prepražimo na olju. Ko se čebula praži, seseckamo bete gobic in jih fliknemo na čebulo in par minut pajsamo.

4. Dodamo še začimbe (sol in poper, česen v prahu, peteršilj, drobnjak) in na drobno narezan česen.

5. Za konec dodamo še eno mlado čebulo.

6. Vsebino ponve stresemo v posodico, vanjo ubijemo dve jajčki in dodamo veliiiiiko naribanega sira.

Ker so se vmes klobuki že popekli, jih vzamemo iz pečice in nadevamo z maso.

7. Za konec vsakega povrhu lahko potresemo še ekstra z malo sira in za 20 minut vtaknemo v pečico. Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Nekje sem prebrala, da se gobic ne sme umivat pod vodo, ker naj bi vsrkale vodo, ampak bi se jih moralo samo očistit s krpico. Sem hotela poskusit, ampak se mi nekako upira pripravljat neumito hrano – tako da maybe next time.

Dokazni material:

Na prepraženi čebuli popražimo naseckane gobice …

… ki jim dodamo začimbe in česen …

… pa še mlado čebulo.

Po tem, ko smo v skledi zmešali maso z jajčki in sirom (pozabila pofotkat, seveda), gobice nadevamo in vtaknemo v pečico.

POLPETI Z OVSENIMI KOSMIČI

Tale blog od vsega dobrega še ni prišel na vrsto, spisan pa je bil nekje v začetku aprila. 
Od lenarjenje v samoizolaciji mi očitno odmirajo možganske celice, sploh tiste, zadolžene za pisanje. Ali pa sem že toliko spisala v življenju, da sem pokurila bonus. Anyhow, hočem spisat blog, pa se ne spomnim nič pametnega. In se iz svoje pisarne (za kuhinjsko mizo) derem v moževo kraljestvo (dnevna soba), da ne vem, kaj spesnit okrog polpetov z ovsenimi kosmiči, ki sem jih delala in fotkala včeraj.

Pa se zasliši iz dnevne sobe navdušeno: ma ne rabiš, tok so dobri, da se bodo sami opisal! Tako da, I will take his word for it. Tule je recept, javite feedback 😁

Sestavine:

600g mletega mešanega mesa

1 velika čebula

1 paprika

Nariban sir

2 jajci

Peteršilj, bazilika, timijan, sol

Nekaj žlic ovsenih kosmičev

  

Čas priprave: 40 minut

Postopek:

1. Najprej na olivnem olju prepražimo čebulo in jo pustimo, da se ohladi.

2. V veliko posodo stresemo mleto meso, nanj ubijemo dve jajci, dodamo narezano papriko, praženo čebulo in nariban sir, fliknemo gor velikodušno porcijo ovsenih kosmičev in še vse začimbe.

3. Ker smo pridni in smo si že prej umili roke, se samo še zakopljemo do komolcev v maso in dobro pregnetemo. 

4. Iz mase z roko oblikujemo polpetke.

5. Zagrejemo olje in polpetke spečemo.

6. Simpel ko pasulj 😀

Današnji kuharski namig:

Če je masa bolj tekoča (če ste dali kako jajce ekstra, mocarelo ali pa namesto paprike kakšno zelenjavo z več vode), jo lahko za 10 minut do ene ure postavite v hladilnik. Tako bodo ovseni kosmiči popili vso odvečno vodo in bodo polpetki bolj kompaktni. Jaz se vedno spravim kuhat, ko sem že lačna in potem svoje lastne pametne nasvete preskočim.

Dokazni material

Popražimo čebulo.

V posodo dodamo vse sestavine …

… in jih zmešamo z roko.

Oblikujemo polpetke …

… in jih v zadnjem dejanju spečemo.

Odcedimo na papirnati brisački, če jih ni corona do objave tega zapisa že odnesla.

MESNE IN VEGI TORTILJE

Tortilje so še ena v nizu jedi, s katerimi lahko zelo uspešno na foro vržeš otroke, ki ne marajo zelenjave. Pa še otroci jih lahko pomagajo zavijat in je cel žur. 

Sama običajno delam maso za tortilje v dveh ponvah, v eni mesno in v drugi vegetarijansko verzijo - za mojo čudovito vegi mati, ki si po letih kuhanja za nas zasluži, da kdaj tudi njej kdo kaj dobrega skuha.

Tudi tale recept je vegi-friendly: za vegi verzijo samo preskočite mesni korak in dodajte več zelenjave.

Sestavine:

500g mletega mesa

1-2 papriki (kakršnikoli)

2 korenčka

1 velika čebula

1cm ingverja 😉

300g rdečega fižola

1dl paradižnikove omake

Začimbe: sol, poper, kajenski poper, rdeča paprika, čili, kumina, koriander (vsega po en ščepec)

Tortilje (kupljene)

Sir za posip

Čas priprave: 30 min

Postopek:

1. Na olju prepražimo čebulo in ingver, nato prepražimo mleto meso.

2. Dodamo korenček, popražimo in dodamo še rdečo papriko.

3. V maso fliknemo še rdeči fižol, zalijemo s paradižnikovo omako, vse začimbe in vodo po potrebi.

4. Kuhamo – do nadaljnjega. Čisto ok je, če kuhamo 15 minut, sama pa najraje pustim vsaj kako urico, da se meso res topi v ustih. Toda če je namen tortilj, da otrok poje zakamuflirano zelenjavo, grejo vsi vitamini v eni uri že zdavnaj čao, tako da v tem primeru raje 15 minut kot ura.

5. V ponvi pogrejemo tortiljo iz obeh strani in jo nadevamo z maso, posujemo še z malo sira, dodamo zeleno solato, zavijemo – in Simpel ko pasulj tortilje so narejene!

Današnji kuharski namig:

Tortilje bodo še boljše, če jih po tem, ko jih nadevamo (v tem primeru spustimo solato), zbašemo v pekač, posujemo s sirom in jih v pečici gratiniramo. Jaz sem na žalost vedno preveč požrešna in ta ekstra korak prehitim.

Dokazni material

Popražimo čebulo in ingver …

… dodamo meso …

… korenček …

… pa še papriko.

Fliknemo notri še fižol …

… in zalijemo s paradižnikovo omako z vodo, dodamo začimbe in pustimo, da se paca.

V na ponvi popečeno tortiljo nadevamo maso in posujemo s sirom, lahko dodamo še solato.