PAŠTA S HLADNO GUACAMOLE OMAKO

Z avokadom sem prvič prišla v stik v osnovni šoli (šepaše let nazaj) pri prijateljici doma, kjer je njena hipi mama vsakič privlekla na plano nekaj eksotičnega in tako se je enkrat na sendviču pojavil tudi avokado. Takrat ga nisem štekala – narezanega na kruh namesto masla, posoljenega pa še na drobno narezan česen čez. Alahkoprosimne, je rekla 10-letna mini-me.

Šepašelet kasnej pa sem prišla na okus in prepričala še na začetku do eksotičnih stvari zadržanega moža. In zdaj avokado tlačim v solate, pašte, sendviče, ali pa pajsnem samo kot brzinski prigrizek (radodarna rezina sira in radodarna rezina avokada).  

Sestavine:

1 zrel avokado

1/2 mini rdeče čebule

1-2 stroka česna

3 žlice hladno stiskanega olivnega olja

Sol, poper

Po želji kajenski poper

Sok polovice limone

1-2dl jogurta ali kefirja

Testenine po želji

Čas priprave: 10 min

Postopek:

1. Najprej damo v krop kuhat testenine po želji in ne pozabimo nanje, da ne postanejo very-much-not-aldente in potem niso za nikamor.

2. V visoko posodo (zaradi paličnega mešalnika, da potem ne posvinjamo cele kuhinje) damo koščke avokada, zelo na široko narezano čebulo (2x podolgem in 2x počez), na pol prerezan česen, začuda nič ingverja, sok polovice limone, tri žlice olivnega olja (lahko še kako ekstra), dodamo še kefir in limonin sok.

3. Vzamemo mikser, ga par minut pustimo, da opravlja svoje, dokler tekstura ni čisto gladka in fino kremasta.

4. Vmes smo odcedili testenine, ki jih vrnemo v lonec in nanje stresemo hladno guacamole omako. Doooobro premešamo in postrežemo.

Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

… je v bistvu bolj vrtnarski. Če koščico avokada namočimo do polovice za par tednov v vodo (eni pravijo, da jo je treba napičit na zobotrebce, jaz jo pač samo potunkam v espresso skodelico do cca polovice ali malo čez) in počakamo, da začne pokat, nato pa jo preselimo v lonček z vlažno zemljo. In zraste čudovita rastlinica, relativno nezahtevna, samo zelo žejna.  

Dokazni material

Tele sestavine zmečemo v visoko posodo in zmiksamo. Simpel ko pasulj!

BRZINSKA BELJAKOVINSKA POLENTA

Kadar se mi zares ne da kuhat, je polenta super stvar. Prepražim čebulo (and lo-and-behold, nobenega ingverja!), scefram notri dalmatinski zašinek, zamešam s poletno in čez 5 min si že opečem jezik, ker sem požrešna in ne znam počakat, da se ohladi. Everytime. In ne, očitno me nikoli ne bo izučilo. Tole je sicer še ena v liniji 'dobro kuham, ampak kar se videza jedi tiče, pa nimam občutka za filing, kot bi rekla Ceca) – ampak prisežem, da je vredno!   

 

Sestavine:

Polenta po občutku (Anja, začni tehtat, NO!)

Ena velika čebula

Kar precej naribanega sira – po občutku (tokrat gauda)

Žlica olja za prepražit

60g dalmatinskega zašinka

Sol in poper

Feta začimbe, če jih imate

Čas priprave: 5 minut

Postopek:

1. Na olivnem olju prepražimo narezano čebulo in po kaki minuti ali dveh dodamo na koščke narezan (v mojem primeru pa kar na koščke natrgan) dalmatinski zašinek – tudi slanina je recimo kul, pa kak kare ali kaj podobnega.

2. Zalijemo z vodo in primešamo instant polento.

3. Po eni minuti dodamo še nariban sir in začimbe.

4. In v nekaj minutah – čist zares – je simpel ko pasulj narejena najboljša polenta na svetu. V bistvu bi od zdaj naprej morala govorit, simpel ko polenta.

Današnji kuharski namig:

Iz polente lahko s čebulo naredite tudi super narastek, prav tako s sirom in čebulo, pa še povrh jo obložite s čebulo in vtaknete v pečico. Hit naših božičnih večerij!

Dokazni material

... ni baš nekaj. Ta polenta je res boljša, kot je videt!!

Čebulca pred zašinkom.

Pozabila slikat zašinek. Zalijemo z vodo, dodamo začimbe, zavremo, dodamo polento.

In čez dve minuti zgleda takole.

MESNI POLPETI Z BUČKAMI …

… ali kako prepričati dete, ki protestira proti vsaki zelenjavi, da jo vseeno (nevede, ofkors) pogoltne. Preverjeno uspešno, sploh po smučanju so teli polpeti hit.

Kakorkoli, ker moje ubogo koleno še vedno štrajka, cel dan pa tudi ne morem ležat – in itak so mi na fizioterapiji dali vaje, da moram stat na tej nogi – sem se odločila, da bom pač ta čas stanja na jadni nogici preživela v kuhinji med delanjem polpetov. Prijetno s koristnim, pa to. 

Sestavine:

500g mletega mesa

En velik kos naribanega sira

Ena velika čebula

Dve jajci

Sol in poper

Če imate – Lidlove steak začimbe

Olivno olje

Ena srednje velika bučka

Čas priprave: 25 min

Postopek:

1. Najprej na olju prepražimo zelo na drobno narezano čebulo, ki ji po nekaj minutah dodamo še česen, pustimo še minutko in odstavimo ter ohladimo, da si potem med delanjem mase ne opečemo prstov.

2. V veliko skledo damo mešano mleto meso, dodamo nariban sir, naribano bučko (note to self, dammit: nujno jo prej odcedimo, da ne bo spustila vode), ubijemo na maso še dve jajčki in dodamo začimbe.

Če kdo želi, lahko doda še drobtinice, jaz jih vedno pozabim kupit, ker mi nekako niso simpatične. Pomoje. 

3. Zavihamo rokave in se do komolcev zakopljemo v maso, da jo dodobra pregnetemo.

4. Iz mase naredimo polpetke, ki se ne bodo zelo prepričljivo držali skupaj, ampak bo potem cvrtje naredilo svoje.

5. Zagrejemo olje in jih popečemo/ocvremo, cca 10 minut.

6. Postrežemo lahko z nekaj rezinami kisle zeljne glave, čez katero pokapljamo deviško olivno olje in potresemo z nekaj ostre mlete paprike. Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Danes sem radodarna in bosta kar dva. Prvi: ko bučko naribate, jo dajte odcedit, drugače bo med cvrtjem spustila vodo in ne bo kul. Jaz vedno pozabim in potem med pečenjem vedno kolnem. Pa še en hint za tiste, ki imate radi prstane – dajte jih dol z rok, preden se zakopljete v maso. (Jaz to vem zgolj teoretično. Mhm.)

Dokazni material

Čebulca in česen.

Začetek mase za polpete: meso s praženo čebulo in česnom. A če je česen zažgan? Mal. A nalašč? Niti ne. 

V maso dodamo nariban sir ... 

... naribano bučko, sol in poper + Lidlove 'the' steak začimbe  ... 

... in potem ubijemo v maso še dve jajčki.

Naredimo polpete ...

... in jih ocvremo. 

Z obeh strani, ofkors. 

PAŠTA Z ZAŠINKOM IN GOBAMI

Pašta z gobami in dalmatinskim zašinkom je all-time-favourite mojega moža, pa tudi obiski jo pogosto dobijo servirano, ker je ultra dobra in zelo hitro pripravljena, edino s seckanjem je nekaj dela. 

In čeprav običajno rada sama, brzo ko munja, pripravim vse od začetka do konca, v zadnjih tednih moje ubogo koleno ob daljšem stanju na nogah in bognedaj vrtenju po kuhinji glasbo protestira. Ampak ker je v vsakem *** menda nekaj dobrega, se je to pri meni zmanifestiralo v obliki zvestega pomočnika. Moj mož pridno in počasi sesecka vse sestavine, jih zloži na kupčke, mi k štedilniku namontira stol in potem oddelam samo ta bolj luštni del kuhanja - dejansko kuhanje in prehranjevanje. :)

Sestavine:

1 rdeča čebula, velika

4 stroki česna

Za prst ingverja

100g dalmatinskega zašinka (ali kakšne druge suhe mesnine)

500g gob

300g testenin

2 zdenka sirčka

Radodarna žlica gorčice

Žlica olivnega olja

Sol, poper

Pol žličke curryja, žličko kumine, pol žličke zmletih gorčičnih semen

1-2 dl vina (običajno rdečega, danes sem poskusila z belim in je tip, res pa, da je bil muškat)

Čas priprave: 20 minut

Postopek:

1. Na olivnem olju prepražimo (klasiko, ofkors) čebulo in ingver, narezana na drobno, dokler ne zadiši.

Ne pozabit, na tej točki damo kuhat tudi soljeno vodo za testenine.

2. Dodamo narezan dalmatinski zašinek oziroma kakršnokoli drugo suhomesnato zadevo, tudi slanina je top. Pražimo nekaj minut, da zadiši. Na tej točki jaz vedno postanem lačna, tudi če prej nisem bila.

3. V ponev fliknemo narezane gobice in jih popražimo; ko padejo skupaj, jih zalijemo z vinom – na gobe gre bolj belo, na zašinek bolj rdeče, z nobenim ne morete zgrešit.

Pražimo in ko vse izhlapi, dodajamo še vode po občutku.

4. Dodamo še narezan česen in začimbe – sol, poper, curry, kumino, zmleto gorčično seme; lahko pa še timijan, zmlet ingver ali zmlet česen. Pa abčutku. 

5. Cmarimo, zalivamo z vodo, 5 minut pred koncem pa dodamo dva zdenka sirčka in eno zelo radodarno žlico gorčice.

6. Odlijemo in odcedimo testenine ter jih takoj stresemo v omako in pustimo par minut, da se dobro prepojijo. Simpel ko pasulj! 

*Tokrat sem uporabila Hoferjeve gourmet mešane testenine (grahove, korenčkove – top!), običajno pa jeva pirine ali ajdove rezance, svedrčke ipd. Beli špageti so rezervirani za izjemne priložnosti, ko je na obisku moževo neješče dete, ki pa se tudi že počasi prilagaja na pirine zadeve. Growing up pa to!

Današnji kuharski namig:

Čeprav so nas babice učile, da se vodi, v kateri se bo kuhala pašta, doda olje, se temu raje izognite – omaka se bo namreč težje prijela na testenine, pa še preveč oljno bo na koncu vse skupaj. Raje takoj po odcejevanju testenine zmešajte z omako, da ne postanejo pocaste, omaka pa se bo nanje lepo prijela.

Dokazni material:

Čebulca, ingver in česen.

Prepražimo dalmatinski zašinek. 

Dodamo gobe ... 

... ki so po par minutah videti takole. Zgleda bolj bogo, kot da ni nič gob - v resnici jih je pa notri pol kile! Shame. 

Vino, začimbe.

Dodamo Zdenka sirček in gorčico ... 

... in pokuhamo, da omakca zgleda takole. 

GRAHOVA JUHA

Zadnje čase se me drži čudna karma in ravno, ko sem prišla k sebi po operaciji stare baletne poškodbe, se mi je ratalo zvrnit s kolesom na oljnem madežu in, like a pro, sem si strgala sprednjo križno vez v kolenu. Do konca. Tako da zadnjih nekaj tednov krevsljam okrog kot stara mama … ampak me je moj vedno dobro razpoloženi mož potolažil, da naj se ne sekiram, da ni frke, saj sem itak že poročena. ;) 

Anyway, ker skušam svoj nesrečni kolenček čim bolj šparat in ker mi je presedla moževa 'kuhinja' (pečena jajca, kuhana polenta ali kuhane hrenovke), se moram nafutrat sama, pri tem pa poskušam čim manj časa preživet na nogah zraven štedilnika. In tale juhica je idealen brzinski obrok za take primere.

Sestavine:

2 manjši rdeči čebuli

Za prst ingverja

Polovico sladkega krompirja

750g graha

3 stroki česna

Sol, poper

Žlica olivnega olja

2dl riževega mleka

Čas priprave: 15 min

Postopek:

1. Na olivnem olju prepražimo klasiko, čebulo in ingver – oba sta lahko narezana na hojladri, ker bomo juho zmiksali s paličnim mešalnikom. Vseeno so lahko koščki ingverja kar veliki, drugače jih mikser spregleda in se vsake nekaj žlic potem zgodi en mini-ingver surprise. 

2. Po nekaj minutah dodamo na koščke narezan sladek krompir, ki ga zaradi mene lahko tudi izpustite – jaz ga dodam zato, ker fino zgosti, pa še okus mi je všeč.

3. Dodamo ves grah, popražimo še kako minuto in zalijemo z vrelo vodo. Notri fliknemo še vse tri stroke česna, prerezane na pol. 

4. Posolimo in popopramo, potem pa pustimo cca 10 min, naj se juhica cmari.

5. Zalijemo z riževim (ali ovsenim) mlekom in zmiksamo s paličnim mešalnikom.

5. V bistvu zdajle iščem, če sem še kaj pozabila - ker drugače se mi zdi prav nemarno prelahko. Res simpel ko pasulj.

Današnji kuharski namig:

Menda zmrznjenega graha ne smeš fliknit v vrelo vodo, ker potem ne postane tako maslen, niti ga ne smeš solit že na začetku, da ga ne dehidriraš. Jaz sicer delam obe napaki, ker pač – time saving – in je vse yummy. Mogoče bi bilo pa še boljše, če bi te nasvete upoštevala.

Aja, sicer pa lahko na začetku, ko damo kuhat grah, dodamo čiiiisto malo sladkorja, ker menda poudari okus graha.

Dokazni material:

Prepražimo čebulo in ingver

Dodamo sladki krompir

Dodamo grah, česen, vodo in začimbe

Zmiksamo

SIRUP IZ INGVERJA, MEDU IN LIMONE

Od vedno so me zanimala zelišča, domači zvarki in arcnije vseh vrst, in čeprav nikdar nisem postala teta Pehta, 'veštica' v meni ne da miru, zato vsake toliko nekaj sčaram v kuhinji. Današnji recept sicer ni moja lastna pogruntavščina, je pa tale zvarek že nekaj zim najin stalni spremljevalec – če ga le ne bi pozabila redno jemat (tako, kot sva recimo za en projekt kupila Bilobil za boljši spomin – pa sva ga potem pozabila jemat. Same same but different!)

Sestavine:

Nekaj korenin ingverja, naribanega čim bolj na drobno

3-6 velikih žlic medu

1 stisnjena limona

3 žličke cimeta

Čas priprave: 10 min

Postopek:

1. Najbolj mučeniški del tega recepta je lupljenje ingverja – sploh, če imaš tistega malega, s kupom enih malih štrcljev. Torej, olupimo in potem naribamo na čim manjše delčke in damo v kozarec.

2. Zalijemo s sokom ene limone (po želji lahko tudi več, bo pač malo bolj tekoče).

3. Dodamo cimet.

4. Začnemo dodajat med in sproti mešamo, da dobimo želeno gostoto. Nekateri imajo raje bolj kompaktnega, drugi bolj tekočega. Tale današnji je nekje vmes.

In tako je, simpel ko pasulj, domači sirup narejen! Vsako jutro, lahko pa tudi 2x dnevno 1 jedilno žlico sirupa in bomo zdravi kot dren, menda pa tudi lažji za kak dekagram ali dva.

Današnji kuharski namig:

Če imate doma bolj strjen med, ga postavite v kozico z vročo vodo, da se počasi utekočini. Voda naj ne bo vrela, ker bomo uničili zdravilne sestavine medu – vsaj tako me je naučil moj čebelarski tast. Ker v resnici nimam pojma o medu, mu za vsak slučaj verjamem.

Dokazni material:

Sestavine

Med vmes postavimo v kozico z vročo vodo, da postane tekoč

Nariban ingver

CVETAČA S SIROM IN TUNO

Cvetača, po domače karfjola, je eno mojih najljubših živil ever. Že kot otroci smo oboževali popečeno na maslu in prelito z drobtinicami (ampak to je druga zgodba, drug recept in drug prehranski režim), sicer pa je cvetača super v raznih curryjih, pa juhah, sploh pa mi je všeč takole samostojna, kuhana in potresena s sirom. Če se vam da, jo lahko tudi gratinirate, tole je le hitrejša in krajša verzija.

Moj mož se nad karfjolo sicer zmrduje - štekam, najbrž ga spominja na tisto kuhano stiroporasto cvetačo brez okusa, ki se je na krožniku pojavila v družbi brokolija in na krogce naribanega, nafriziranega korenja (mišunga, s katero so nas matrali v vrtcih, pa tudi v podeželskih socialističnih hotelih, kjer smo spali med nekaj-mesečnimi snemanji šovov). No, ta cvetača nima veze z današnjim receptom in je, obljubim, reeeeees okusna.

Sestavine:

Polovica cvetače, narezane na koščke

Ena konzerva tune (meni je najljubša Rio Mare v oljčnem olju)

Naribana gauda ali nadrobljen mladi beli sir

Sol

Curry

Čas priprave: 15 min

Postopek:

1. V hladno vodo narežemo cvetačo in jo damo kuhat, vodo še posolimo in dodamo curry, kolikor ga želimo (jaz napol živim od curryja, zato ga dam vsaj dve žlici, bolj normalni ljudje ga dajo špepec ali dva).

Če vam curry ne paše, bo cvetača super tudi samo soljena in z malo peteršilja ali kumine.

2. Ko je po cca 10 minutah cvetača kuhana, jo odcedimo, hitro fliknemo na krožnik in potresemo s sirom, da se ta lepo raztopi.

3. Dodamo še tuno in, evo, simpel ko pasulj, narjen!

Današnji kuharski namig:

Najbolje je kupit kar celo cvetačo, bo dlje ostala sveža v hladilniku – polovico si jo potem naredimo za zdravo večerjo, polovico pa pripravimo za službo naslednji dan, spakiramo v tupperware, prenočimo v hladilniku in naslednji dan pomalicamo v službi. Samo ne pozabit – kuhana cvetača ima lahko še kar neprijeten vonj, sploh sredi nagužvane pisarne.

Sicer pa, če pazite na kalorije, se splača vzet tuno v lastnem soku, mene je zadnjič skoraj kap, ko sem ugotovila, da jih ima ta v oljčnem olju 4x več! Ampak klinc, okus je pa boljši. :)

Dokazni material ...

... danes manjka, ker obstaja samo ena fotka cvetače, ki se kuha v vodi. Brezveze.  

PIRINA PICA

Moja mama dela daleč najboljše pice na svetu in ravno zato se je dolgo časa nisem lotila, potem pa je enkrat moževo dete po smučanju izrazilo željo, da bi pico, pa sva se spravila packat. Preizkusila sem več receptov, največkrat pa se lotim tegale – po liniji najmanjšega odpora, ofkors. Zmečeš na kup, pustiš 15 minut in je.

(mesna pica)

(tunina pica)

Sestavine:

500g pirine moke

1 pecilni prašek

3-4dl mlačne vode

3 žlice olivnega olja

1-2 žlički soli

250ml paradižnikove omake

Že eno žlico olivnega olja

Ščepec origana

3-4 stroke seseckanega česna

Salame, siri, tune in zelenjava po želji, vegetarijanci si prilagodite nadev

Čas priprave: 2 min + 15 min čakanja + 5 min za razvaljat + 12 min peke. Recimo 35 min vse skupaj.

Postopek:

1. V posodi zmešamo moko, pecilni prašek, sol in olivno olje, postopoma dodajamo še vodo, da dobimo relativno povezano kepo testa – ki na tej točki ni videtI preveč prepričljivo, ampak se bo v naslednjih 15 minutah zares sprijela skupaj, obljubim.

2. Postavimo za 15 minut počivat in se lotimo priprave mezge za pico.

Na olivnem olju pražimo naseckan česen, dokler ne zadiši (če postane rjav, smo ga pobiksali in ga predolgo pustili na ognju), nato zalijemo s paradižnikovo mezgo. Po kakšni minuti dodamo še origano. Pustimo še nekaj minut in odstavimo, da se ohladi.

3. Pekač obložimo s peki papirjem in testo razvaljamo na čim tanjše (lahko uporabimo pomokan valjar, sama ga na robovih doštukam kar z rokami).

4. Lotimo se najbolj zabavnega dela – nalaganja pice z vsem živim!

Jaz sem naredila polovico pice z dalmatinskim zašinkom in naribano gaudo, drugo polovico s Poli salamo in gaudo (ja, shoot me, še vedno trdim, da je sveža sirova štručka s poli salamo vrhunec kulinarike, 'podriguša' gor ali dol!), povrh sem dodala še nekaj sveže paprike.

Ker mi je ostalo še nekaj testa, pa sem naredila še eno tunino pico z mocarelo - in se še enkrat naučila, da je mocarela NUJNA za na vsako pico – ker jo naredi zelo sočno. Ker sem morala pač porabit še brstični ohrovt, sem ga (sicer malo z rezervo) fliknila na pol pice in ugotovila, da sem kulinarični genious, od zdaj naprej ga bom dala na vsako pico! #yuuuuuum

Današnji kuharski namig:

Če želite sočno pico, (note to self, dammit!) nujno uporabite mocarelo! Če imate radi jajčka, pa 5 min, preden je pica končana, nanjo ubijete še eno ali dve jajci.

Sicer pa se na pico zeloooo poda tudi narezana čebula – jaz sem jo tokrat (na veliko žalost lačnega moža) pozabila.

Dokazni material:

Sestavine zmešamo v eni posodi

... da je zmes videt nekako takole. 

Ko testo vzhaja, popražimo česen ... 

... zalijemo s paradižnikovo omako in dodamo origano, cmarimo par minut.

Po 15 minutah je vzhajano testo že bolj prepričljivo. 

Nekaj nadevov za pico - vegiji spustite salamce.

The fun part!

PIRE IZ BUČE IN KOSTANJA

Pri buči na 101 način je naslednji na meniju bučni pire s kostanjem. Enkrat sem nekje prebrala recept, nanj za tri leta pozabila, potem pa mi je letos za božično večerjo manjkala ena priloga, moja mama in mož sta nora na kostanj, na pultu je štrlela še ena buča - in evo, tako je nastala nova priloga.

Moram vnaprej opozorit, da je tole ena daleč najmanj fotogeničnih jedi … ugotavljam pa tudi, da čeprav imam (klinc pa lažna skromnost) res dober občutek za kuhanje (okus jedi), toliko bolj šepam na estetskem področju pri videzu jedi … bog pomagaj, ne moreš met vsega.

Sestavine:

Ena velika rdeča čebula

Ena manjša hokaido buča (tokrat je bilo narezane cca 500g)

Kostanj (polovico do ¾ količine buče, danes 300g)

Sol, poper

Žlička timijana

Rezina masla, če radi hodite po robu :)

Čas priprave: 10-15 min

Postopek:

1. Vsak postopek na blogu začnem isto, pa bom še tega: seseckana čebulo in ingver prepražimo na olivnem olju (če nam ga ni škoda, pa uporabimo kar ghee, bo bolj maslen okus pireja)

2. V lonec fliknemo na manjše koščke narezano bučo in jo nekaj minut pražimo, da karamelizira, potem dodamo kostanj. Aja, če zatožim sama sebe, spet 'gulfam', kostanj je kupljen Sparov, že kuhan.

3. Čez cca 5 minut dodamo maaaaaaalo vode (ne utopit buče in kostanja, ker drugače bo pire voden) in začimbe, pustimo še par minut

4. Lahko postrežemo že v taki obliki ali pa vzamemo v roke mikser in jed spremenimo v pire, ki mu dodamo še rezino masla …. Mmmm, simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

K bučnemu pireju s kostanjem hudo paše teletina z medom in sezamom (teletino premažemo z gorčico, fliknemo na olivca, dodamo dve žlički medu; ko so zrezki približno pečeni, po eni strani gosto posujemo s sezamom, čez kakšno minuto zvišamo temperaturo na max in jih obrnemo, da se sezam zapeče. Njam!

Dokazni material:

Obvezna čebula in ingver

Praženje koščkov buče

Dodamo kostanj

Zalijemo z MALO vode in dodamo začimbe ... 

... dokler ni približno takega videza.

Kuhano jed spremenimo v pire.