BANANIN KRUH

Moje ime je Anja in sem bananoholik. Banane ljubim, sploh tiste ta zelene (pa tiste tamale iz Indije, ampak žal sem tiste nazadnje okusila pred 12 leti, šmrc). Ta zelene gredo pri nas doma hitro v promet. Če pa jih imam par dni na ignore, postanejo rjave … in potem jih ne maram več. Ampak jih iz slabe vesti, ker hrane se pa ja ne meče stran, pustim živet v posodi, dokler na ¾ ne zgnijejo, da jih olajšano lahko brez slabe vesti zabrišem v kanto.

Ampak – nič več! Zdaj sem pogruntala, da jih lahko zbašem v bananin kruh.

In skupaj s kefirjem je tole odlično kosilo za v službo. Dober tek!

Sestavine:

225g pirine moke

50g kokosove moke

50g zmletih mandljev

125g masla

2 jajci

3 rjavkaste banane

1 vrečka vanilijevega sladkorja

1 vrečka pecilnega praška

100g kokosovega sladkorja

80g agavinega sirupa

Žlička sode bikarbone

Žlička cimeta

Čas kuhanja: 10 min za pripravo in 1h v pečici

Postopek:

1. V prvo skledo stresemo pirino in kokosovo moko, dodamo zmlete mandlje, sodo bikarbono, pecilni prašek, vanilijin sladkor in cimet.

2. V ločeni skodelici z vilico zmečkamo banane, ki smo jih prej narezali na koščke (mislim, če se vam da, lahko tudi cele, samo dlje bo trajalo)

3. Ker še nismo zamazali dovolj posode, vzamemo še tretjo in v njej zmešamo kokosov sladkor, maslo (jaz ga vedno pozabim prej vzet iz hladilnika, zato na ga hitrico segrejem v kozici, samo da se zmehča) in agavin sirup. Na brzino vključimo mešalnik in vržemo notri še jajca in banane.

4. Ko je zmes lepo gosta, postopoma dodajamo še zmes iz prve sklede (moka, cimet itd.), dokler ne izpraznimo cele sklede. In to je v bistvu to.

6. Dobljeno zmes, ki ni nič kaj prijetnega videza, diši pa lepo, zlijemo v silikonski pekač (da ni treba preveč čistit) in postavimo v vnaprej ogreto pečico na 160 stopinj za eno uro.

7. In voila, simpel ko pasulj smo dobili okusen in sočen bananin kruh!

Kuharski namig:

Če želimo rahlejši kruh, dodajmo manj kokosove moke, ki testo zbije; v nasprotnem primeru pa več. Namesto agavinega sirupa sicer lahko uporabimo tudi javorjevega, obnese se tudi, če zmesi v prvem koraku dodamo še nekaj kakava v prahu. 

Na koncu pa lahko (ja, note to my forgetful self!) kruh tudi potresemo z lističi mandljev ali zmletimi orehi. Naslednjič!

Dokazno gradivo:

Zmešamo moke in praške

Pretlačimo banane

Zmešamo kokosov sladkor, maslo, dodamo jajca, banane

Zmešamo sestavine prve in tretje sklede (moke s praški in goste zmesi z maslom)

Fliknemo na pekač

BUČNA JUHA S CURRYJEM IN LIMONSKO TRAVO

V moji kuhinji skoraj ne mine dan brez curryja (pa čebule in ingverja in česna tudi ne). Pozimi pa težko mine tudi en teden brez vsaj ene buče. In bučne juhe. Samo iz bučne juhe bi lahko objavila ziher še 5 receptov (npr. čista bučna juha z muškatnim oreščkom, pa s korenčkom brez začimb, pa s sladkim krompirjem, pa s sladko smetano za kuhanje … ima se, može se!).

Tale recept za bučni potaž pa je v bistvu posledica moje lenobe. Včasih pridem domov po službi lačna kot volk, ampak preveč sesuta za kakršnokoli kuharsko meditacijo in takrat je bučna juha super rešitev – dovolj gosta, da nasiti in brzinsko & simpel pripravljena. Pa še vedno dovolj eksotična, da zadosti mojemu notranjemu perfekcionistu.

#BučoVVsakoSlovenskoGospodinjstvo

Sestavine (za 2 osebi):

- 1 velika rdeča čebula

- Za dva prsta ingverja

- Manjša hokaido buča

- 1-2 korenčka

- Olivno olje

- Ščepec zmlete limonske trave

- Dve žlički curryja

- Sol po okusu

Čas priprave: 15min

Postopek:

1. Na olivnem olju prepražimo čebulo in ingver, oboje narezano bolj na hojladri (ni potrebe po kirurški natančnosti, saj bo na koncu mikser vse porihtal) – ingver bo dal juhi značilen spicy okus, saj rad zapeče na jeziku

2. Na kratko prepražimo še na koščke narezano bučo in korenček (cca 2 minuti)

3. Vse skupaj zalijemo z vročo vodo, posolimo in dodamo curry ter limonsko travo

4. Ko je po 10 minutah čorbica kuhana, jo s pomočjo mikserja spremenimo v gosto juho oz. potaž

5. Serviramo na krožnik, pokapljamo z bučnim oljem, lahko še potresemo z bučnimi semeni – in, voila, simpel ko pasulj bučna juhica je nared.

Današnji kuharski namig:

Pri večjih količinah juhe se mi v resnici ne da lupit in seckat toliko buč – zato goljufam in dam zraven sladek krompir ali dva.

Sicer pa v bučno juhico hudo paše tudi malo smetane za kuhanje pred serviranjem.  

Dokazni material:

Prepražimo čebulo in ingver na olivnem olju

Prepražimo še bučo, narezano na koščke ... 

 ... in ko je približno taka ... 

... jo zalijemo z vodo in dodamo začimbe.

Za finiš jo še miksamo s paličnim mešalnikom. 

BRZINSKA SOLATA S TUNO IN ZELENJAVO

Običajno se ob večerih tik pred spanjem, ko že napol komiram na kavču, spomnim, da shit, SPET nimam nič za jest za kosilo in da stanje na računu ne bo nič bolj rožnato, če bom spet zapravljala za kosilo v službeni restavraciji. Pa se z zadnjimi atomi moči odvlečem v kuhinjo in vržem na hitro nekaj skupaj– tako kot iz brzinskih zajtrkov sem tudi iz brzinskih malic/kosil za v službo naredila en mini doktoratič.

Tule je zmagovalec tedna. Da ne bo pomote, tole ni nobena visoka kuhinja, sam hitrostno seckanje zelenjave v želji po čim prejšnjem spancu in 'no fuss' (& 'no-cash') kosilu naslednji dan.

Sestavine:

Konzerva ali dve tune (jaz imam raje tako v lastnem soku kot v olju)

¾ zelene paprike

Za 4 prste mocarele (ko bom velika, bom začela tehtat stvari)

Dva korenčka

Pol avokada

Po želji sol, špric olivnega olja in grške feta začimbe

Po želji še žlička gorčice

Čas priprave: manj kot 5 minut

Postopek:

Najprej, če vas zjutraj ne baše čas, je solato bolje pripraviti zjutraj kot zvečer, ampak v mojem svetu in do nadaljnjega se te stvari počnejo zvečer.

No, tako: vse narežeš na kockice, flikneš v posodo za v službo, ki se dobro zapre (!!!) (preveri vnaprej, ga ni hujšega kot pobiranje ostankov tune in zasušenega avokada iz torbice), po želji špricneš čez olivno olje in potreseš kakšno začimbo (jaz vsako leto iz Grčije privlečem nebroj enih začimb, tokrat so na solato romale feta začimbe), opcijsko dodaš še žličko gorčice in postaviš v hladilnik.

Ma še bolj simpel ko pasulj.

Aja, še to, k takemu kosilu fino paše en kefir.

Današnji kuharski namig:

Ko porabimo samo polovico avokada, gre druga polovica hitro čao. Pomaga, če jo pokapljamo z limoninim ali limetinim sokom in ga zapremo v plastično vrečko, tako smo mu kupili vsaj en dan časa. Taman.

Dokazni material:

… je tokrat res boring. Kaj pa naj.

GRAHOV PIRE

Čeprav bi si z veseljem prilastila zasluge za tale recept, moram po pravici povedat, da sem ga prvič poskusila pri sestrični, ki je sicer daleč najboljša kuharica v naši familiji; recept za grahov pire je pravzaprav božična improvizacija njene hčerke Lane; današnji recept pa je posledica tega, da sem očitno že v letih, imam slab spomin in sem ga po sili razmer priredila po svoje.

Mimogrede pa še ena zanimivost - grah ima toliko vitamina C kot dve celi jabolki! Torej, pest graha na dan odžene zdravnika stran? Danes v obliki grahovega pireja.

Sestavine:

- 500g graha

- 1 srednje velika čebula

- 3 stroki česna

(začuda nič ingverja)

- Dve žlici olivnega olja

- Ovseno ali riževo mleko

- Maslo

- Limonin sok

- Sol, poper

- Trohica kajenskega popra

Čas priprave: 10-15 min

Postopek:

1. Na olivnem olju prepražimo naseckano čebulo, ki ji čez kako minuto dodamo še naseckan česen (ker bomo na koncu vse skupaj zmiksali, ni treba, da se gremo mikro seckanje).

2. Dodamo grah, ki ga najprej na brzino prepražimo in nato zalijemo z ovsenim ali riževim mlekom (zelo skopo, bomo sproti dodajali, ko povre; kdor želi, pa seveda lahko uporabi tudi navadno mleko)

3. Dodamo sol in poper ter res trohico kajenskega popra, samo za okus

4. Ko je grah kuhan, ga s paličnim mešalnikom spremenimo v pire. Mislim, lahko ga tudi tlačite skozi sito (kot smo to počele reporterke na prvi sezoni šova Gostilna išče šefa, ker smo to videle pri tekmovalcih), lahko ga stlačite s pomočjo tlačilke za pire (če imate voljo, dovolj vzdržljive bicepse in, last but not least, tlačilko z dovolj majhnimi luknjicami)

5. Dodamo malo limoninega soka in eno debelo rezino masla ('od oka' recimo za kak prst ali dva debelo rezino), palični mešalnik naj še nekajkrat naredi 'bzzz' in, voila, grahov pire je narejen. Simpel ko grašak!

Današnji kuharski namig:

Manj vode, kot je uporabimo pri kuhanju graha, manj vitamina C bo ta izgubil; če pa ga kuhamo skupaj s čebulo in cimetom, bomo menda ustvarili močan afrodiziak.

Dokazni material:

Prepražimo čebulo in nato česen

Dodamo grah (v preveliki vnemi pozabila fotkat ta korak), zalijemo z mlekom in dodamo začimbe

Zmiksamo

Na koncu dodamo še limonin sok in maslo

BUČA Z MLETIM MESOM

Po snemanju enega kmečkega šova v Prekmurju sem od enega člana ekipe v dar dobila dve ogromni (in z 'ogromni' mislim, da je bila ena od njiju daljša od pol metra) buči. Naslednji dan sem preživela v kuhinji med lupljenjem, seckanjem, blanširanjem, kuhanjem bučne marmelade in zamrzovanjem buče … in v obupu (sicer zelo tiho in v brado) zelo grdo govorila. Buča se mi je za nekaj sezon zamerila, ker pač, en dan do komolcev v buči me je rahlo travmatiziral.

Zdaj, ko sem odrasla in sem to prebolela (in sem se naučila, da je treba kupovat majhne buče), jo obožujem v vseh oblikah – tokratni recept pa sem prvič poskusila pri prijateljici Lari, sicer odlični maskerki in so-ustanoviteljici MuHair (ki sem ji zaupala tudi na najin poročni dan, tako masko kot frizuro, in oh, hvala bogu! Lara zna in kuhat in ličit!). Enjoy!

Sestavine:

- 500g mletega mesa (midva imava najraje bio govejega)

- Hokaido buča

- Nariban sir (gouda)

- Ena velika rdeča čebula

- Za dva prsta ingverja

- 3-4 stroke česna

- Dve žlici olivnega olja

- Sol, poper

- Kumina, mlet česen, muškatni orešček, timijan

Čas priprave: 1 ura 10 min

Postopek:

1. Na olivcu prepražimo naseckano čebulo in ingver, po kaki minuti dodamo česen, nato dodamo zmleto meso in ga nekaj minut pražimo, da zakrkne

2. Med praženjem mesa zrihtamo bučo: prerežemo jo na pol, je NE lupimo, notranjost izdolbemo, ne pozabimo odrezat zgornjega dela buče, ki bo služil kot pokrovček.

Also, pečico vključimo na 200 stopinj.

3. Izdolbeno bučo nadevamo s prepraženim in začinjenim mletim mesom, pokrijemo z 'bučnim pokrovčkom', postavimo na pekač (ker se mi ga ne da čistit, bučo podložim s folijo, v katero so naše mame v otroštvu zavijale bele žemlje s Poli salamo - vedno se spomnim na to!) in vtaknemo v pečico.

Zmanjšamo na 180 stopinj in pečemo cca 1 uro.

4. 10 min pred koncem pečenja pekač vzamemo iz pečice, po vrhu potresemo sir in fliknemo nazaj še za cca 10 min.

5. Postrežemo in si obliznemo vse prste. Čeprav nam vzame eno uro, je zares simpel ko pasulj.

Današnji kuharski namig:

Iz buče lahko naredimo tudi zelo okusno marmelado, sama sem iz tistih podarjenih buč velikank naredila eno rundo buča-jabolko in eno rundo buča-pomaranča. Njamsi!
Mimogrede, če želite vegi različico, mleto meso zamenjajte z rdečo lečo. 

Dokazni material:

Prepražimo čebulo, ingver in česen

Dodamo meso in ga pražimo ... 

... dokler ni približno takole.

Izdolbeno bučo nadevamo ... 

... jo pripravimo za peko ... 

... in jo potem zbašemo v pečico. Pečemo 1 uro na 180 stopinj. 

Zadnjih 10 min dodamo še sir ... 

... in po eni uri v pečici mora biti buča taka.

ČESNOVA JUHA s sladkim krompirjem

Pri nas doma vampirjev ni na spregled, ker je česen vsak dan na meniju. Ampak (v vsesplošno dobro) šele, ko oddelava vse nujne in manj nujne socialne stike. In ker je česen tudi naravni antibiotik, je sploh pogosto na sporedu in v loncu pozimi. Krožnik fine česnove juhice pogreje dušo in je res, ampak res simpel za naredit. 10-15 min pa fertik!

Sestavine:

- En cel grozd česna (pa še kak strok ekstra ne bo škodil, če se vam da lupit)

- Ena majhna čebula

- Za prst ingverja

- Olivno olje

- En sladki krompir

- Sol, poper

- Muškatni orešček

- Res en hint kumine

- Drobnjak

- Po želji še malo smetane za kuhanje ali zdenka sirček (ampak, kakopak, estra kalorije), lahko pa tudi malo mleka (riževo gre preverjeno skozi brez posledic)

Čas priprave: 15min

Postopek:

1. Čeprav bi marsikdo pripomnil, da čebula nima kaj iskat v česnovi juhi, jaz brez nje preprosto ne morem. Niti štedilnika ne znam prižgat brez čebule in ingverja. Sorry not sorry.

In tako lepo na olivnem olju prepražimo čebulico in ingver, ki naj bo seseckan na drobno, da ga rezila mešalnika spregledajo in bodo ostali mini koščki, ki na koncu dajo tak fin spicy okus.

2. Potem dodamo brdo česna, nasekljanega na kocke seveda, po kakšni minuti pa dodamo še nasekljan krompir, ki bo juhico zgostil (ne vem za vas, ampak zelo nerada gostim juhe z moko, mi ne naredi dobro v želodcu). V današnjem primeru je bil to sladki krompir, ki sicer da super okus, ampak tudi oranžno barvo, ki je v česnovi juhici raje ne bi imela. Ampak, 'jebiga je pola zdravlja', kot pravi moj mož - pač ne moreš imet vsega.

3. Čorbico posoliš, popopraš, dodaš eno mini sled kumine ter malo muškatnega oreščka in pustiš, da se cmari cca 10 min.

4. Zmiksaš (note to self: paziš, da (spet) ne posvinjaš sebe ali kuhinje), okrasiš s peteršiljem ali drobjakom in postrežeš.

Simpel ko pasulj!

Današnji namig:

Ok, pustimo to, kako se strok česna z lahkoto stre, če nanj pritisnemo z ležečo stranjo noža (pa pustimo še to, kako fino se človek lahko ureže, če ima sveže nabrušen nož in mu ta zdrsne, ajsa); mene vsakič, ko pripravljam česnove stvari, zmoti ta značilen vonj, ki ostane na prstih. Še naslednji dan ga voham! No in lastne empirične raziskave so pokazale, da gre vonj najhitreje dol z limoninim/limetnimi sokom, pomagata pa tudi soda bikarbona in kis in celo drgnjenje rok z mleto kavo.

Dokazni material:

Na olivcu prepražimo čebulo in ingver, dodamo česen

Dodamo sladek krompir

Zalijemo z vodo in dodamo začimbe. Voila!

MATEVŽ

Matevža sem imela od vedno rada, v enega sem bila v osnovni šoli zaljubljena, pa tudi jed sem oboževala. Še danes me spomni na smučarske vikende, kjer je bil matevž ena taka svetla točka (sem pač hči odličnega smučarja in tudi smučarskega vaditelja, pa hkrati brez kančka talenta za ta šport - in moj najljubši del smučanja je bil odmor).

Matevž, ki mu pravijo tudi krompirjev mož, je jed iz speštanega krompirja in fižola, pred pirejem pa prednjači z veliko večjo vsebnostjo beljakovin in je hkrati tudi vegi & vegan friendly, če vanj ne tlačimo ocvirkov.

Sestavine:

4 krompirji

Ena konzerva rjavega fižola (ja, 'gulfam', sicer se surov fižol čez noč namoči v vodi)

Sol, poper

Po želji mleko ali smetana za kuhanje, lahko tudi malo masla

Čas priprave: 20 min

Postopek:

1. V osoljeni vodi skuhamo na koščke nasekljan krompir, ki mu zadnjih 5 minut dodamo rjav fižol (to velja za goljufivce, kot sem sama; če se stvari lotite 'po propisima', se fižol čez noč namoči in nato 2 uri kuha). V obeh primerih nato fižol zmešamo s kuhanim krompirjem. Tazaresen belokranjski matevž ima, vsaj na mojem zemljevidu, rjavkast videz – če pa radi hodite po robu, lahko uporabite tudi bel fižol in bo matevž na koncu videt bolj kot pire krompir.

2. Vse skupaj nato pretlačimo, dodatno solimo po okusu in po potrebi; če je presuh, dodamo malo vročega mleka, ali celo – oh blasphemy, kuharski bog me bo s strelo – malo smetane za kuhanje. Njamsi & simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Fižol je še eno od čudovitih jedil, ki rado napenja (sploh v kombinaciji s kakšno repo ali zeljem). Če ga surovega čez noč namočimo v vodi in mu dodamo nekaj sode bikarbone, bo gotovo manj napenjal; malo zaradi sode, malo pa zato, ker med namakanjem izloči zloglasna fitinska kislina.

Dokazni material:

Skuhamo krompir in fižol

Pretlačimo

Postrežemo z repo in pečenico ali klobaso

KISLA REPA

Kisla repa je še ena od jedi iz mojega otroštva in prav živo se spomnim, kako smo družinsko ob sobotah hodili na trg in sva z bratom dobila vsak svojo vrečko kislega zelja ali kisle repe. To je bila tudi ena od prvih otroških dilem – si zapacat rokavice ali jest iz vrečke z golimi rokami, dokler ne čutiš več prstov :) 

Kisla repa, pogosto zabeljena z ocvirki, ni kar tako zimska jed, je namreč bogata z vitaminom C in s probiotiki ... ceno za to pa pač plačaš v obliki prebave po obroku. Kdor želi, jo lahko nariba in kisa tudi sam doma.

Sestavine:

1 kg kisle repe

1 čebula

2-3 stroke česna

2-3 lovorjevi listi

Malček kumine

Sol, poper

Domači ocvirki

Čas priprave: 35 min

Postopek:

1. Če si ne želimo preveč kisle repe, jo najprej operemo (jaz je ne, ker v življenju še nisem naletela na jed, ki bi mi bila prekisla - sem pač ena od ljudi, ki lahko živijo od kislih kumaric in ki vedno popijejo kis, ki ostane za solato).

2. Kakorkoli, nadaljnji postopek je as simple as it gets: flikneš v lonec, zaliješ z vodo, posoliš in popopraš, dodaš nekaj lovorovih listov in 2-3 olupljene cele stroke česna, potem pa naslednjih 30 minut ne tikaš (ves čas pa naj malo vre). 
3. Nekatere naše babice so zadnjih 10 minut dodajale 'zapržko' iz moke, jaz se ji kot vedno izogibam, ker mi naredi štalo v želodcu. Namesto tega zadnjih 10 min na olivcu prepražim nasekljano čebulo in ko je repa kuhana, jo odcedim in potem na hitrico prepražim na čebuli.

4. Že vmes v ločeni kozici prepražimo ocvirke (čeprav ob tem najbrž moje žile cvilijo, naj malo oladim, ampak domači ocvirki v masti so pač 'the shit'). Kuhano repo zmešamo z ocvirki, serviramo skupaj s kranjsko klobaso/pečenico/krvavico in matevžem - in se poskusimo ne prenajest.

Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Repa zna, kot recimo kislo zelje in fižol, sploh pa v kombinaciji z matevžem, fino napenjat. Zato ji med kuhanjem dodamo kumino in lovorov list, ki ga zmanjšata; pomagalo bo, če med prehranjevanjem zaužijemo dovolj tekočine in repo dobro zgrizemo; lahko pa si pomagamo tudi z jogurtom, ki mu dodamo timijan in sol.

Dokazni material:

Repo damo kuhat skupaj s česnom in začimbami

Vmes prepražimo ocvirke

Odcejeno kuhano repo prepražimo na čebuli

Zabelimo z ocvirki

ORIENTALSKA UMEŠANA JAJČKA IN SOLATA

Ker že nekaj let pridno vsaj 5x tedensko zjutraj švicam in telovadim, sem potem lačna kot volk – in ker se mi potem VEDNO mudi v službo, vseeno pa bi rada pojedla nekaj kolikor toliko zdravega, sem do zdaj naredila že mini doktorat iz zdravih zajtrkov. Tule je prvi. 

Večino časa se mi ne da filozofirat po kuhinji, zato si pogosto pripravim umešana orientalska jajčka s skledo solate. Narejena so hitro in nimajo veliko kalorij, dajo pa dovolj energetske zaloge, da nisem lačna do kosila. Ali pa vsaj, dokler v službi ne zavoham prvega rogljička. Ampak o (ne)obstoječi železni volji kdaj drugič. :)

Sestavine:

1. Za jajčka

 - 3 jajca (iz proste reje, people)

- Ščepec soli

- Ščepec začimbe ras-el-hanout (dobite jo v specializiranih trgovinah z začimbami, pred kratkim pa so jo ponujali tudi v Lidlu)

- Zraven noro paše še domači kajmak

2. Za solato:

- Skleda zelene solate (jaz imam rada Živo, ki dolgo časa v hladilniku ostane – well, živa :) )

- Nekaj redkvic (naseckanih na kolobarje)

- Nadzemna kolerabica (naribana)

- Polovica avokada (naseckanega)

- Olivno olje in balzamični kis

- Posip doma prepraženih semen (sama vsake kvatre naredim mešanico prepraženih sončničnih, bučnih in sezamovih semen)

- Po želji lahko dodate tudi česen, jaz se ga med delovnimi dnevi v vsesplošni blagor izogibam in poljubno zelenjavo, ki jo imate v hladilniku

Čas priprave: par minut za jajčka, par minut za solato

Postopek:

1. Jajca ubijemo v skledo, posolimo in dodamo ras el hanout ter dobro zmešamo/stepemo z vilico

2. Na ponev špricnemo malo olivnega olja v spreju (ja, ker kao pazimo, tudi z dobrim starim olivnim oljem iz flaše ne bo nič narobe)

3. Vlijemo umešana jajčka in jih pajsamo gorindol po ponvi do želene zapečenosti (jaz imam raje bolj zapečena, ker od surovih jajc dobim heebie-jeebies)

4. Vmes naredimo solato, zmešamo notri vso zelenjavo in začinimo

5. Jajca serviramo na krožnik, dodamo žlico mladega kajmaka (nimam valjda džabe moža iz Srbije!) in serviramo oboje.

Simpel ko pasulj!

Današnji kuharski namig:

Če vam dol visi za kalorije, si jajca raje kot na sledeh olivnega šprica naredite na gheeju, so božanska!

Dokazni material:

Umešana jajčka in ras el hanout

Višja kuharska umetnost umešanih jajčk